Zavetišče za živali Horjul

Liza

Polona — Thu, 12 Aug 2010 10:24:34 +0000

….

Moj dan

Polona — Mon, 09 Aug 2010 20:59:14 +0000

Saj ne misliš, da sem pozabila…le obletnice so čudna reč. Sploh tedaj, ko ne moreš povedat nič novega.

You have enemies? Good. That means you’ve stood up for something, sometime in your life.
Winston Churchill

Danes sem te sanjala

Polona — Tue, 27 Jul 2010 10:40:08 +0000

A bo kdaj konec?

Brita je v novem domu!

Polona — Mon, 26 Jul 2010 21:09:47 +0000

Oddala sem Brito. Ponjo je prišel Stevo, ji dvakrat ali trikrat zarenčal tja v glavo, ona se je malo stran obrnila in si mislila… daj, mali… ne seri. Sem že videla kdaj v življenju kakšnega takšnega junaka, pa kaj dosti ni bilo od njega. Potem sta šla. On počasi, šepajoč na prostor pod prvi sedež, ona (s pomočjo) na zadnjega. Me je imelo, da bi objela posvojiteljico, pa se to res ne spodobi. Zaradi takšnih se splača vztrajat.

Uvajamo teste za pse, ukinjamo prenaseljenost mačk do konca delovanja zavetišča. Nikoli več ne bom delala več, kot zmorem. Žrtev lahko špila kdo drug, živalovarstvena scena je tako obširna, da jih nikakor ne bo zmanjkalo. Žal mi je le, da se med njimi zaradi prvih znajdejo vse bolj pogosto prav živali, pa prvi tega niti slučajno niso sposobni videti.

Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajno bivanje v zavetišču mnogim živalim škoduje in ne koristi. Da prenaseljenost prinaša s seboj bolezni. Da so zavetišča sploh za mačke v resnici koncentracijska taborišča. Jaz, ki to nisem (strokovnjak namreč) kljub temu že leta trdno stojim za idejo, da je lahko posvojitelj/vodja zavetišča/imetnik/skrbnik živali le psihično in fizično stabilna oseba. In nekega lepega dne mi bo žal, da sem del tega, ker se je obrnilo točno tja, kamor se ne bi smelo. Živalovarstveniki o na smrt bolnem psu razlagajo, da je poginil/bil uspavan zaradi depresije, ker ga je zapustil lastnik. Živalovarstveniki en drugemu na vse pretege razlagajo, da so edino oni pravi živalovarstveniki. Živalovarstveniki z nadsvetlobno hitrostjo zbolevajo za kompleksom reševanja za vsako ceno.

Posvajajte živali iz zavetišč in osveščajte tiste, ki so vam na dosegu. To je vse, kar je potrebno, da reševalnih krožkov ne bo več. Ker škodujejo in ne koristijo.

Ni, da ni

Polona — Mon, 26 Jul 2010 20:46:33 +0000

Ko so nas pred časom tujci učili, da je živalovarstvo biznis kot vsak drug in smo mi pridni učenci fejst kimali ob teh modrih besedah, si nisem mislila, da bodo taisti razglabljali o tem, s kakšnim avtom se vozim v teh hudih časih.
Naša živalovarstvena scena ima trhle temelje. Žrtve, rešitelji, depresivci na zdravilih, začetniki gibanja animal horderjev na naših tleh, vsemogočneži, ki z ritjo sproti podirajo, kar naredijo. Vsevedi s poudarjeno oznako control-freak v karakterju, nezmožni videti, kaj je narobe. Si bom zapisala, kako zdajle vidim stvari čez pet let. Čisto in samo zato, da bom lahko rekla… saj sem vedela…
What goes around, comes around. Če kdaj, potem sem danes zagotovo najbližje temu, da razumem, kaj to sploh pomeni. Walk the talk sem pa že vzela.
Veselim se videt situacijo čez pet let. Res, iskreno. Bi rada videla živalsko policijo, delovanje novih zavetišč, novih nadebudnežev, novih kritikov. Še dobro, da gre le za živali.

Slash

Polona — Thu, 15 Jul 2010 22:34:58 +0000

Life is not one damn thing after another. It’s the same damned thing over and over again.
Edna St. Vincent Millay

Always do your best

Polona — Mon, 28 Jun 2010 22:30:34 +0000

Pred kakšnim letom je eden od mojih pogodbenih veterinarjev znorel name. Ni da ni, česa nisem vsega slišala. Rdeča nit, nikoli pozabljena, je vsekakor bila, naj bom srečna, da sploh kdo pride po kakšno žival in naj nikar ne postavljam nobenih - nobenih - nikakršnih - še z zakonom določenih minimalnih - pogojev. Pretreslo me je do konca. In potem so sledili povračilni ukrepi. Dobila sem nekaj odraslih najdenih mačk, ki bi morale biti po posegu vrnjene v okolje. Minilo je leto in dve od teh sta še vedno tu. Ena za zmeraj, druga še išče dom.
Vsakič, ko zagledam Bači, se spomnim na veterinarja in se mu v mislih zahvalim za ta izpad. Resno, od srca. In vsakič se v mislih opravičim mački, ker sem hotela, da se vrne okolje. Bači je najboljša mačka daleč naokoli; in jaz imam že celo leto privilegij, da lahko živim z njo. Čisto malo se vsake toliko zahvalim nevemkomu, da je nihče ne opazi.

V vsaki stvari je nekaj dobrega. Tudi v povračilnih ukrepih. Postaviš lahko prioritete na svoje mesto, če so se slučajno zabrisale. Postaviš lahko ljudi na svoje mesto, če si se slučajno zmotil. Nenazadnje je okej, če lahko toliko njim daš enega od smislov njihovega življenja in jim ga popestriš s svojim obstojem, četudi ne razumem, zakaj je potrebno toliko energije vlagati v pravo pravcato gonjo in sovraštvo.

V stiski sem. Kamorkoli se obrnem, se nekaj ruši. Preveč jih je, premalo je sredstev in odločat se bo treba o stvareh, ki so boleče.

Always do your best… se bom potrudila cenit tudi tiste, ki vso svojo energijo vlagajo v to, da bo meni še težje. Navsezadnje se trudijo in dajejo najboljše, kar zmorejo.

Na tak poseben dan

Polona — Sat, 26 Jun 2010 12:22:22 +0000

Eh ja… vse najboljše.

Scena

Polona — Wed, 23 Jun 2010 14:14:12 +0000

Sem mislila, da me težko še kaj preseneti in da mi je jasno, kako delujejo ljudske množice. Komunikacija pa res, zares boli in kot kaže, tudi misliti s svojo glavo povzroča težke poškodbe.

Fuck it, kaj čem.

Amsterdam

Polona — Sat, 12 Jun 2010 16:20:36 +0000

Po treh dneh tule je jasno, da je to mesto kolesarjev (ampak res!) in bull (mix) psov. V zavetišču je vsaj 80% takšnih, nekaj je kangalov, veliko ameriških buldogov, pa precej Jack Russell terierjev. Nekaj čisto malega mešancev in… 480 mačk. Vsekakor eno boljših zavetišč, kar sem jih videla in seveda daleč največje. Na dan prehodim 15km po zavetišču, če želim opravit vse, kar je treba; tako kot seveda vsi ostali oskrbniki.

Danes je frej večer, gremo ven z nekaj zaposlenimi, ki jih je sicer kar 40. Enkrat za spremembo se počutim res okej med toliko ljudmi.

Pogledat sem šla še Cat Boat, zavetišče za mačke na ladji. Nič posebnega, bolj turistična atrakcija kot resno delo. Sicer je le 6 zavetišč na Nizozemskem, soočajo se s podobnimi težavami kot pri nas. Z denarjem, jasno. Profesionalno in osebnostno (ali kako bi človek temu rekel) so na precej višjem nivoju.