Daj no, Jana. Naredi nekaj. Naslovi mi delajo takšne težave, da včasih raje nič ne napišem, ker se mi ne pripelje noben pameten naslov mimo. Ali pa se mi, samo ga ne morem ravno zapisat, a veš. V resnici je naslov pomembna reč, samo mene res ovira pri pisanju.

Eden tistih res redkih večerov je, ko ni nikjer nikogar. Na ljudi mislim, jasno. Teoretično bi morala biti torej nadvse zadovoljna, ker imam nekaj miru. Teorija… dobra beseda. Takšna polna, z veliko pomeni. Ampak še vedno le teorija.

Vir: SSKJ
teorija -e ž (i)

1. skupek logično povezanih trditev,
domnev, ki kaj znanstveno določa,
razlaga: meritve so teorijo ovrgle,
potrdile; postaviti novo teorijo;
ekonomske, marksistične teorije; teorija
časa, osebnosti; teorije o nastanku
vesolja / razvojna teorija / znanstvena
teorija // skupek logično urejenih
spoznanj, načel, ki določa zakonitosti
kake dejavnosti: izpopolniti, razviti
teorijo; povezovati teorijo s prakso;
teorija obrambe

2. navadno s prilastkom nauk o splošnih,
bistvenih pojmih, oblikah kake
dejavnosti: glasbena, likovna teorija;
teorija avtomobilske vožnje / na
glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt.
vozniški kandidati delajo izpit najprej iz
teorije

3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev,
ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova
teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku
ima svojo teorijo

4. splošna, abstraktna, od
uresničevanja ločena spoznanja,
načela: praksa prehiteva teorijo;
neskladnost med teorijo in prakso / v
teoriji je to lahko, v življenju pa je
marsikaj drugače

* biol. selekcijska teorija po kateri je
naravni izbor glavni tvorec novih vrst;
darvinizem; filoz. spoznavna teorija
filozofska disciplina, ki obravnava izvor,
strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost
spoznanja; teorija odraza v marksistični
filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika,
projekcija objektivnega, od zavesti
neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija
relativnosti Einsteinova teorija prostora in
časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna
teorija relativnosti Einsteinova teorija
gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri
je jezik panonskih Slovanov podlaga stari
cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija
nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in
o bistvu in oblikah besedne umetnine;
sokolja teorija po kateri se v noveli kot
vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s
simbolnim pomenom, h kateremu se
pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk
o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza;
mat. teorija informacije ki proučuje
količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem,
prenašanjem in kodiranjem informacij;
teorija množice; teorija števil ki raziskuje
naravna števila in odnose med njimi; polit.,
soc. rasna teorija na biologizmu temelječa
teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in
pravice ljudi določene z njihovo raso; šah.
teorija otvoritev

V praksi je drugače. Namesto tople in dišeče kopeli, svečk in ostalih praktičnih reči me čaka zadovoljevanje večernih potreb prebivalcev zavetišča. Male mačice čakajo na svoje kozje mleko, nekaj zdravil moram razdeliti, čakata me še sprehod ali dva, pa nekaj drugačnega pisanja, kot je dnevniško. Danes sprejeta psica nekaj težje od običajnega prenaša prve ure življenja v zavetišču. Nekaj časa bom namenila tudi njej, gotovo. Si čisto predstavljam, kako se počuti.
A, seveda… praksa:

Vir: SSKJ
praksa -e ž (a)

1. dejavnost, namenjena
neposrednemu zadovoljevanju
človekovih potreb: približati znanost
praksi; njegova zamisel je brez
vrednosti za prakso; uporabiti znanje v
praksi; sodelovanje teoretikov in
strokovnjakov iz prakse / načela
pedagoške prakse; nasveti iz šolske
prakse / z oslabljenim pomenom:
izboljšanje tehnologije v proizvodni
praksi v proizvodnji; ukvarjati se z
vzgojno prakso z vzgojo // dejansko
stanje, ravnanje, dejanski potek česa
zlasti glede na določena načela,
zamisli: praksa je to ovrgla; njegova
politična praksa; načela in praksa /
praksa je pokazala, da ni imel prav
izkazalo se je; v praksi je položaj
popolnoma drugačen dejansko

2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica:
v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal
podobnega primera; arhitekt z večletno
prakso / izvrševati, opravljati
odvetniško, zdravniško prakso poklic /
zaradi dolge prakse delo spretno
opravlja

3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z
delom: iščemo natakarico z nekaj
prakse; v tej dejavnosti ima že prakso;
biti brez vozniške prakse

4. delo v organiziranem delovnem
procesu zaradi usposabljanja za
samostojno opravljanje poklica: opraviti
obvezno prakso; poslali so ga na
prakso v tujino; biti na praksi v
bolnišnici; trajanje prakse / organizirati
strokovno prakso

5. publ. (ustaljen) način ravnanja,
navada: če se bo taka praksa
nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo
odstopati od dosedanje prakse; s
prakso, da se gradijo šole brez
telovadnic, moramo končati / tako
ravnanje je postalo praksa

• zdravnik splošne prakse zdravnik
splošne medicine

* jur. privatna zdravniška praksa do 1974
zasebno opravljanje zdravniškega poklica;
šol. počitniška proizvodna praksa delo v
kaki delovni organizaciji med počitnicami kot
posebna oblika strokovnega izobraževanja

In ker se vedno v praksi nekaj sfiži in je drugače od teorije, si ne morem misliti nič drugega, kot da se je nekaj zarotilo proti meni. Zarota bi bila pa… kaj?

Vir: SSKJ

zarota -e ž (o) tajen dogovor, načrt
navadno več ljudi za odstranitev nosilca,
nosilcev navadno državne oblasti: režim
je zaroto pravočasno odkril; pripravljati
zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto;
sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr.
tajen dogovor, načrt za nasprotovanje
komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti
komu: sosedi so kovali zaroto proti
njemu / zarota otrok proti staršem

Žal SSKJ ne zmore razlage besednih zvez, zlasti ena me zanima ta hip. Teorija zarote. Če vem, kaj je teorija in kaj je zarota, kaj je pa potem teorija zarote? Ne razumem… predvsem pa ne razumem, kako je mogoče, da razume to besedno zvezo očitno večina razmišljujočega sveta. Le jaz in še morda nekaj njih ne… ker ne razumem, kako je vsako dejanje, beseda, stavek, odkrito (ali pa skrito, jasno!) čustvovanje, vsak premik, vse… spoznano za nekaj, kar si storil/a z nekim skritim namenom, ki najbrž da vodi le v to, da boš nekoga prizadel/a. Ne razumem.
Sama se ukvarjam s psi in mačkami. S psicami in mačkoni. Malo tudi s pticami. Veliko z Mašo in Živo in s prijatelji. Precej se ukvarjam s komunikacijo s tistimi, ki službujejo na 112 in 113, pa s komunikacijo z uradnimi veterinarji. Še nekaj časa mi vzame razlaganje po telefonu: kdo sem, zakaj sem (in v nekaterih primerih kje sem); in to je vse. Ne vem, kako naj še napišem, kako naj razložim, da me ostalo ne zanima. Da se me teorije zarote in podobne nerazumljive reči ne tičejo. Da grem namesto v dišečo kopel ta trenutek s psom (takšnim nikogaršnjim, ki ga bom poskušala prepričat, naj me ne vleče in to je vse) na sprehod. Da se bom ukvarjala le s tem, zakaj mi spet ne dela baterija, zakaj mi crkne vedno ob 22h sredi gozda in zakaj me je vedno strah v taki situaciji kljub temu, da se mi nikoli še ni nič hudega zgodilo. V nasprotju s tistimi situacijami sredi belega dne v jako civiliziranem svetu, ki znajo prizadeti tako, da bi po logiki morala rinit v gozd brez baterije, da mi le v civilizacijo ne bi bilo več treba. No, ampak ker lahko berem, to počnem. Piše, da ne smeš biti zagrenjen. Torej ne bom. Samo te teorije in prakse, pa logiko in človeške odnose in zavetišče in moje delo moram še nekako skupaj spravit, pa bo. Dišeča kopel, če drugega ne.
Nekaj manj nas je v zavetišču. Nekaj drastičnih ukrepov sem bila primorana sprejeti. Primorana zato, ker se ne strinjam z vračanjem mačk v okolje, “če je to primerno”. Težko, da je urbano okolje primerno za muco in je takšno, ki bi ji zagotavljalo preživetje do naravne starosti brez posebnega stresa (ampak po drugi strani pa takšnega okolja ni niti zame, haha… kar sploh ni smešno). Ampak drugače ne gre, ker jih je preveč. Kljub temu, da jih je preveč, ljudje še vedno ne poznajo zakona in tega, kar jim le-ta nalaga. Sterilizacijo in kastracijo (oziroma osamitev), da ne bo nezaželenih mladičev. Odveč so, preveč jih je… in potem vsak dan poslušam, kako so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi oddali mladičke. Da zakaj pa zavetišča potem sploh so, se jezijo ljudje… če ne zato, da sprejemajo odvečne mladiče lastniških psic in mačk. In kakšno je to zavetišče, ki ne sprejme čistokrvnega leto in pol starega nemškega ovčarja, “ki je zanič, ker se nimamo časa ukvarjat z njim in če je v pesjaku, laja, če je spuščen, nam pa škodo dela okoli hiše”. Potem se pa vprašam, za kaj in zakaj delam sploh. In vsi ostali zraven… in postane vse skupaj moreče in brez smisla in brezplodno (= brez ploda?). Teoretično imamo zakon, uradne veterinarje, zavetišča, pridne in zagnane prostovoljce (= civilna družba). Praktično pa imamo kolikor si zaželite visoko število živali, ki jih vsak, ki si tega želi, ki to potrebuje za svoj obstoj ipd. lahko mirno (iz)muči kolikor želi, pa se ne bo zgodilo nič, čemur bi nazadnje lahko pripisali kakšen efekt.

Vir: SSKJ

efekt -a m (e)

1. kar predstavlja posledico kakega
dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se,
toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro
organizirana proizvodnja bo dala večji
efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez
efekta; zanima nas končni efekt /
finančni efekt podjetja

2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis,
učinek: uporabil je cenene efekte;
njegova gledališka dejavnost je bila
usmerjena v zunanje efekte / v tej
družbi prevladujeta efekt in poza // vtis,
učinek: največji efekt je dosegel
zaključek skladbe; močen barvni efekt;
vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila
efekt govora

* film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja
dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz.
fotoelektrični efekt fotoefekt

Ja, če se ne vrti vse okoli dejanj, posledic, efektov česa na koga ali kaj, pa tudi nič nočem. No, naj se najde še kdo, ki bo presekal ta začarani krog. Meni je zdaj praktično muka že odgovorit na klic in poslušat, kako bom nazadnje pravzaprav jaz kriva, če se bo lastniški živali zgodilo kaj hudega, ker se bodo ljudje “pač morali znajti po svoje”, če jih zavetišče ne bo sprejelo. Teoretično pa seveda zmorem prenesti čisto vse, kar si ljudje namislijo in nazadnje celo storijo.

Rabim dopust, kaj pa drugega. Potem bom gotovo videla vse te ljudi skozi sij dišečih svečic, ali kako že.

Saj ne, da bi moral biti ravno datum v naslovu, ampak ko se ravno ne spomnim česa drugega… danes že ves dan nekam hitim. Predvsem v glavi, če že v resnici ne. Tako zares smo bili pa pri veterinarju. Med drugim je en naš mali muc bolan…
Jaz se trudim počasi odklopit zavetišče in njegove prebivalce. Sara me že nekaj časa opozarja, da na vsakodnevne obremenitve reagiram drugače. Da moram stran vsaj za nekaj dni. Sem osvojila idejo, samo še realizirat jo bo treba in ker sem precej podobna Monku… haha… bom morala pred odhodom zloščit hišo z okolico, avto, pesjake, pse, muce, ptice, vse.
Kar je veliko, torej bom še nekaj časa tipkala. In iskala težave. Bojda iščem težave, če povem, kaj si mislim o kakšni stvari.

Prejšnji teden sem bila na seminarju, obveznem za vse, ki se poklicno ukvarjamo z živalmi. Gospod Turk, lastnik novomeškega zavetišča, je bil tudi tam. Je razlagal nekomu zavetiško situacijo v Sloveniji in ob tem zelo prepričano vase dodal, da sta le dve zavetišči v Sloveniji uradni, požegnani s strani države, registrirani, z “uporabnim dovoljenjem”, kakor se je izrazil. Gmajnice… in on, seveda.
Zares je bedna tale zavetiška situacija v Sloveniji. Gospod Pen iz Gmajnic si želi 4 velika državna zavetišča in ukinitev vseh ostalih. V isti sapi ugotavlja, da je sploh v velikih zavetiščih velika težava z virusi in ostalimi malimi nadlegami, ki ogrožajo življenja zavetiških varovancev. Da bi kdo od udeležencev raznih seminarjev vsaj vljudno pozdravil ostale sodelujoče - niti tega ne gre pričakovati. Kako bi potem človek lahko pričakoval kakšno večjo spremembo v odnosu do živali. Do zavetiških živali, ki jih v osveščeni in družbi na nekem nivoju sploh ne bi smelo biti.
Včasih imam občutek, da bo kmalu več težav kot radosti. Ob vseh težavah, ki so že tako običajne za zavetišča, med katerimi je seveda glavni problem financiranje živalim prijaznega zavetišča; ne zmoremo niti normalnih odnosov med ljudmi, ki v zavetiščih delajo. Ne zmoremo se povezovati, narediti kaj konkretnega za izboljšanje odnosa do živali. Interesi, interesi… namesto združevanja, poenotenja (dviga!) kriterijev za oddajo novim skrbnikom, skupnih izobraževanj in osveščanja ljudi ne moremo priti niti do pozdrava, ko se srečamo.