Bi si upala trdit, da nam ne gre najbolje. Nimamo pojma, kaj se je zgodilo z Lili; dela je preprosto preveč, da bi tako malo ljudi lahko naredilo kakšen konkreten premik. Vsa tolažba v smislu: saj se premika, ampak žal počasi, preprosto ne drži. Zavetišča se ne držimo/držijo pravilnika in zakona, ker se ga ne moremo/morejo, uradnih veterinarjev je premalo in jih ne nameravajo zaposliti več. Društva s svojimi člani ne zmoremo/zmorejo vsega, kar prinese vsak dan posebej.
V resnici ne napredujemo, ampak nazadujemo.

… vsi skupaj močno pesti skup tiščat. Pa mislit na vse, ki kaj potrebujejo. Zihr bo pomagalo in to je itak vse, kar lahko storimo. Jejhata….

Vprašaš uradne veterinarje, kaj je za storiti ob dejstvu, da je v pravilniku naloženo zavetišču sterilizirati/kastrirati, plačuje pa to zavetišče in ne lokalna skupnost.
Odgovor: če imaš zavetišče, moraš kdaj pa kdaj ugrizniti v kakšno gnilo pomarančo in kaj narediti zastonj.
Smola: odgovor ni uraden, pač pa neuraden. Ni bil niti uradno niti neuradno posnet, niti zapisan.

Ko sprejmeš v zavetišče psa, ki je pripeljan z napotnico občine kot najden, pa ti nekaj pravi, da ni najden… in narediš kakšno stvar ali dve in pridobiš dokaz, da je res lastniški; obvestiš o tem uradnega veterinarja in prosiš za odločbo, s katero bi bili stroški bivanja v zavetišču namesto lokalni skupnosti naloženi lastniku.
Odgovor: a misliš, da je to potrebno? A veš, koliko energije bo šlo za tole, pa saj žival ni bila spuščena na cesto, torej ne vidim, zakaj bi bilo to potrebno…. itd…..itd….

V zavetišču je ta trenutek tretjina psov, ki potrebujejo posebno oskrbo, operacijo, zdravila, prevezovanje ran, karkoli pač, kar ne sodi v običajno oskrbo. Vprašaš druge (modrejše), kaj storiti, kako zagotoviti sredstva, kje dobiti odgovorne posvojitelje.
Odgovor: evtanazija.

Obvestiš eno od občin, na območju katere deluje zavetišče, da rabimo pomoč, ker mečemo denar skozi okno. Primer: uredimo sterilizacije in kastracije, cepljenja in pregled prostoživeče kolonije mačk, ki ji je zagotovljen nadzor in hranjenje tudi vnaprej. V prihodnjih nekaj tednih taiste mačke pobiraš napol mrtve in jih zvoziš na evtanazijo z vsemi znaki zastrupitve. Po nasvetu kriminalista zaprosiš občino za uvrstitev nastalega problema na eno od prihodnjih sej občine.
Odgovor: s tem se ne pridobiva političnih pik, torej uvrstitev na dnevni red ne bo mogoča.

Smola: kamor se obrnem, je zid.

Od zdaj naprej objavljam vse komentarje. Tudi takšne: jaz bi tuuuudiiii imela moooopska. Mogoče bo pa še komu kapnilo, kakšne težave imamo.

Sicer pa… a sploh ima kak smisel… ob dejstvu, da nevrološka klinika v Ljubljani gosti ščurke in podgane, da pediatrična klinika… (kaj je že to??)…; in da je v naši državi povsem normalno in čisto sprejemljivo evtanazirati zdravo žival zgolj zato, ker je odveč. Ima kak smisel?