Rade Šerbedžija je izdal CD.
Pika ima spet drisko in spet bruha.
Pepsi šepa na prvo taco.
Mija se slabo počuti.
Lili in Pika vztrajata in se ne prehranjujeta prostovoljno.
Vsi ostali so popolnoma zdravi.
Pipa zunaj spet funkcionira.

Spet bom depresivna in Rade me podpira.
Piko imam nadvse rada in trenutno ne more v nov dom.
Zagotovo za eno operacijo še imam.
Ni prvič, vsa slaba počutja do sedaj smo preživeli.
Trening v povezavi z vsem, kar diši po trmi, ne škoduje.
Torej se število ne more zmanjšat.
Spet bom prala kot pri norcih in simpatizirala z revmo v prstih.

Kot je opaziti… hehe… se svet ne vrti tako, kot sem si zamislila. Je to dobro ali slabo?

Vse na pol odrasle in odrasle mačke so sklenile, da pridejo v zavetišče zdaj, ko jih je le 36 in ne več 58. Nekaj gre hudo narobe, vsa leta do sedaj ob tem času nisem imela niti ene same mačke za oddat. Oddane so sklenile, da bodo tako dolgo težile novim skrbnikom, da jih bodo pripeljali nazaj in sem na dobri poti, da svoj cilj (nekaj metrska betonska ograja pri 70-ih letih in kakšnih dvajset mačk in nikogar drugega niti blizu) izpolnim že nekaj let prej.
Nekaj dni časa še imam, da pripravim Pikco in Lilo do funkcioniranja. Če v tem času ne bosta začeli vsaj malo jesti, bodo šla jetra k vragu. Apaurin glede na fizično oslabelost, stanje ledvic in starost odpade. Čakam na Feliway, do sedaj ga ob vseh mogočih mačjih fintah nisem rabila. Upam, da bo delovalo. No, saj… moram priznati, da je Pikec poskusila celo malo KMR-jevega mleka (tistega v piksni in nikakor ne tistega, ki sem ga jaz pripravila). Če to ni zarota…
Feliway bo od zdaj naprej obvezna oprema za posvojitelje, pa po celi bajti ga bom namontirala v takšnih količinah, da bom še jaz vsa blažena hodila po svetu in še dlje.
Zadnje dni se zdi, da sami ***** naokoli hodijo. Je prišel gospod po psa. Izven uradnih ur in nič se ni napovedal. Mu otroci težijo, pa mora pripeljat psa domov čimprej. Imel je psico, staro tri leta, pa jo je našel v jarku povoženo (a je za psico to dobro ali slabo?). Trdil je, da je bila breja, ampak je šla od doma zato, ker se je gonila (??!!?). Pa dobro, no… Pa klicala je gospa, ki je želela od mene nekastriranega mačka. Za v stanovanje in samo za v stanovanje. Ima doma namreč muco, pa bi rada mladičke. Ko sem ji prijazno razložila, da bi bilo morda dobro razmislit in ne načrtno proizvajat nezaželenih, mi je prav tako prijazno razložila nazaj, da naj neham filozofirat, ker je to ne zanima. Želi le nekastriranega mačka. Lobotomija? Bi to morda pomagalo?
Tule pri nas jo je nekdo izvedel nad mano, se mi zdi. Imam celih pet nesteriliziranih psic in na kraj pameti mi ne pade, da jih odpeljem na poseg, dokler plačnik ni znan. V naslednjih dneh bo še zabavno, med drugim zato, ker bom začela zavračat sprejem živali iz občin, ki do danes niso uspele podaljšat pogodbe; takšnih je več kot pol. Recesija, kaj hočemo :))).

Moralo bi biti drugače. Kljub vsej podpori, ki je, kot kaže, namenjena meni in ne njim, seveda ni in tudi ne more biti drugače. Novo leto, novi sklepi, nova znanja… Tako, kot je bilo, ne bo več, ker preprosto ne gre. Si že drznem to celo napisat, ker me noče spustiti in ni tako, kot je običajno. Običajno me minejo vsi mogoči sklepi precej hitro, pa gre naprej in je vse po starem.
Zdaj menda že vemo, kaj potrebujejo. Dobro oskrbo, dokler jo rabijo; in dober nov dom. Z občinami je spet vojna, tokrat skorajda z vsemi po vrsti. Cepljenje proti steklini in sterilizacij ne bom več plačevala, ker mi jih ni treba. Piše tako v zakonu. Ampak, kdo jih pa bo? Kdorkoli že, to ne bom več jaz. Imam ta teden dovolj izrednih stroškov, plačala sem sanacijo poškodbe Mili, pa ne mislim plačat še šestih ali sedmih sterilizacij. Veterinarji so prepričani, da se za pavšal plus materialne stroške ne splača delat, in da je nadvse logično, da storitve za tuje živali plačujem jaz. To se je dolgo zdelo normalno tudi meni. Lahko pa seveda uredimo v skladu z zakonom, pa napišemo, da so vse sprejete psice stare plus deset let in v srčni odpovedi, pa ne morejo na sterilizacijo. Glede na to, da piše, da je treba praviloma sterilizirati, pa če že ne steriliziramo, moramo napisat obrazložitev, zakaj ne? Ali pa morda zadošča, če napišeš, da ne boš steriliziral, ker ni plačnika za storitev?
Kako bo torej? Recesija, pa ko j*** živali? Recesija, pa 30 dni in evtanazija? Danes je imel Bojči obisk. Bi bilo super, ko bi bil končno posvojen, pa ni. Ker so morebitni posvojitelji k zadevi pristopili resno in tako, kot je treba in ugotovili, da je sicer res krasen pes, ki pa potrebuje veliko časa za ukvarjat se z njim, če želimo, da bi tak tudi ostal. Se strinjam. Ampak, kaj pa zdaj? Res rabi nekoga, ki se bo ukvarjal z njim, ker bo šlo sicer z njim namesto navzgor navzdol in to zelo hitro.
Pika in Lila, dve stari perzijki, ne jesta, razen na silo. Tudi pijeta ne drugače kot tako, da dobivata infuzijo. Ima smisel? Se ne bi raje odločila za evtanazijo, ko nekdo na stara leta izgubi dom in se ni sposoben prilagoditi? Se bomo pikali, da bomo lahko živeli? Ok, bomo. Koliko časa pa?
Ko daš vse od sebe, pa ne gre… in se podira kot domine, kaj potem? Kaj, ko ni nič drugače?

Še dobro, da imam v zavetišču Ti Ti in Katrco, ki se gonita na polno. Vsaj vem, kdaj lahko pričakujem nov naval mladičev. Ki bodo viseli tule kot nudlci in me bodo ljudje spraševali, zakaj za vraga milega zahtevamo sterilizacije in kastracije. Bog pomagaj, res.