Kako ste kaj?
9. February 2010Ko gledate od blizu, kako lahko se je norca delat, dokler le gre?
“Ne moremo kontrolirat, kdaj gre ž njimi na sprehod”, “kriv je lastnik”, “postopek je v celoti vodila pravna služba”, “vrnili smo jih, ker nismo mogli drugače, ker je komisija podala mnenje, kakršnega je”.
Prejšnji teden sem bila na terenu, na ogledu. Žal le hiše, ker lastnice ni bilo doma. Prav tiste, ki je Fifi pustila shirat do skorajda do smrti. Ampak nič hudega, slej ko prej nekaj bo….
Tudi na drugi lokaciji slej ko prej nekaj bo. Pes je star deset let, pred pol leta so ga prestavili pod streho. Ima dovolj dolgo verigo in vse, kar manjka, je uta. Ali pa T61. Ne prvega ne drugega ne bo uredil lastnik, ker ne more. Mu je droga požrla nekaj centrov v možganih, če so sploh kdaj bili razviti. In če drugega ne, pes nima več hudo dosti časa pred sabo, revež.
Ko to delaš, jih vidiš, kamorkoli se obrneš. In ene in druge. Ljudi, sprevržene do konca in živali, ki jim tudi ne moreš več blizu. Pomoč bi bila možna takrat, ko so se skotili in ne po desetih letih. S tistimi prvimi se ukvarjam vsak dan manj, ni ne želje, ne volje, ne potrebe. Ni razloga, da bi se ukvarjala z vsemi, ki spravijo sebe tako nizko in zraven potegnejo še vse, ki tam sploh nočejo biti.
Pravzaprav ne vem, če nisem tako zelo zamerila, da je nemogoče odmerit. Prejšnje vodstvo VURS-a je tri leta po sprejetju zakona o zaščiti živali zmoglo končno, po mnogih bednih razlagah, zakaj ne prej - odvzeti mučene pse in mačke tipičnemu zbiratelju. Šolskemu primeru. Zdajšnje je podelilo le-temu dovoljenje za rejo (še dobro, da ga ni pospremilo kakšno odlikovanje ali dva). Ko omeniš civilno družbo, ki se premika naprej in želi dostojno življenje (ali konec le-tega) za vsako žival, dobiš odgovor v stilu: drugi del civilne družbe je proti kakršnemu koli dostojanstvu v povezavi z živalmi, ker imajo raje splužene ceste, posute s soljo, pa občinska stanovanja in dovolj socialne podpore, da lahko nekako preživijo mesec. Kar ne spremeni dejstva, da smo v RS leta 1999 sprejeli Zakon o zaščiti živali in ne spremeni dejstva, da ga večina uradnih veterinarjev ne izvaja, ker očitno sodijo v tisti drugi del civilne družbe, ki pravi, da ima za denar, namenjen živalim, raje splužene in posute ceste.
V RS živi (vsaj sredi lanskega leta je bil še živ) shih tzu. Star kakšni dve leti. Ko je bil star nekaj mesecev, je prišel na eno od ljubljanskih klinik z zlomljeno medenico. Ob rentgenskem slikanju se je izkazalo, da ima tudi nekaj starih poškodb. Lastnica je priznala, da ga je pretepel njen partner, ker je navsezgodaj zjutraj cvilil. Klic s klinike na VURS je poteptal vsako upanje zanj. Ja, a veš, to ni tako enostavno, kaj pa lahko naredimo, gospa bo rekla, da ni tega izjavila, tisti sam od sebe ne bo priznal, nimamo pravne podlage, nič ne moremo. Pes se seli (če ni že mrtev) s klinike na kliniko. Nazadnje, ko sem ga videla, je utrpel precej hujše poškodbe kot prvič in drugič. Menda je skočil na kljuko.
VURS je po besedah direktorice subtilna služba. Boli jih, če ljudje menijo, da ne naredijo dovolj. Živali uživajo vso njihovo pozornost. Kar dvajsetkrat (20x!) so iz OU Kranj nenapovedano preverili stanje hrtov iz Kranjske Gore in niso ugotovili nepravilnosti. Oziroma so jih, takšne manjše, ki so bile vsakič zelo hitro odpravljene. Zanimivo. In nihče ob vseh teh pregledih ni upošteval, da mora lastnik zagotoviti oskrbo “v skladu z znanstvenimi spoznanji”, med drugim. Oh, kako težko je odkriti nova znanja… le greyhound je potrebno vtipkat v googla!
Kar petkrat je VURS od junija 2009 do januarja 2010 pregledoval, ali se gospod Baričevič drži navodil za uporabo, ki jih je dobil skupaj s svojim vrnjenim tropom zlorabljenih psov. Pustimo ob strani, vsaj dokler nekdo ne zbere dovolj poguma za objavo izvida patoloških preiskav, za kakšno vrsto zlorabe gre. Petkrat, ker 24 ur na dan vsak dan ne morejo kontrolirati, kdaj gre “ž njimi na sprehod”. Ampak v petih pregledih je zmanjkalo dovolj subtilnosti za pregled, ali so vsaj pesjaki tam, kjer bi morali biti.
Kar niti ni važno. Kar neštetokrat je ta subtilna služba v vseh teh letih ukvarjanja z lastnikom bulmastifov, njegovimi vezami, poznanstvi in denarjem spregledala mučenje. Ta subtilna služba je nasprotno venomer ugotavljala, da lastnik dobro skrbi za njih.
Sranje, a ni? Pesjakov nikjer, psi so mrtvi, njihov lastnik tudi, subtilen VURS pa še kar stoji pokonci in se ne pusti motit. Samo zato, ker to dopuščamo mi vsi in nameravamo s tem početjem še nadaljevati.
Prvič v teh dneh sem resno pomislila, da bi se bila sposobna odselit daleč stran. Niti ne zato, ker bi bila tako zelo naivna in bi si mislila, da se drugje ne dogaja… ampak zato, ker se preprosto slabo počutim tu. Ker ne morem več gledat naših politikov, ki bi ministra rušili zato, ker bi se radi dokazovali, mučenje psov jih pa ne zanima. Ne morem gledat direktorice VURS-a, te že vrsto let po sami subtilnosti sloveče službe, ki ne spravi enega shih tzuja na varno kljub vsem dokazom o zlorabi, ki ne zmore prepoznati znakov zlorabe bulmastifov in ki ne ve, kaj je znanstveno dognanje, ko vtipkaš v googla greyhound.
Grem pod tuš se zdrgnit, ker mi je slabo in se počutim kot zadnja nepomembna na suho nategnjena bakterija. Da sperem zlorabo, če se bo sploh dalo. In če slučajno ne vemo, kaj bi to bilo:
Vir: SSKJ
zlorába -e ž (a)
1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega:
zloraba dosežkov psihiatrije; zloraba svobode; zloraba
književnosti v ideološke namene // uporaba koga za kaj
negativnega, slabega proti njegovi volji: zaščititi človeka
proti zlorabam; zloraba ljudi za poskuse / kaznovati spolno
zlorabo otrok
2. uporaba v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: razkrinkavati
zlorabe; huda, velika zloraba; zloraba položaja, pooblastil //
preračunana uporaba v svojo korist: zloraba zaupanja /
zloraba delavcev // ekspr. neupravičena uporaba česa,
sklicevanje na kaj: zloraba gesla
