Zavetišče Horjul se predstavlja v kratkem film-čku.
Avtor: Roman

Bivši dudar iz Horjula, odkupila sem ga iz nevzdržnih razmer - rezultat NE-DELA veterinarske inšpekcije, gre v prihodnjih dneh na temeljit pregled in bo po vsej verjetnosti iskal nov dom.

Cenjene bralce spletne strani opozarjamo, da je nekaj fotografij zelo nazornih in morda niso za tiste s slabimi želodci. Ker pa so kljub temu njen sestavni del, jih ne moremo izvzeti. Hvala za razumevanje.

Nepremičninska agencija Kvadratni meter d.o.o. iz Ljubljane želi podpreti delovanje zavetišč in društev za zaščito živali, zato je pripravljena odstopiti del svoje provizije zavetišču ali društvu, ki ga izbere prodajalec oz. tisti, ki oddaja nepremičnino.

Hinavske so, brez kakršnih koli opozoril kar usekajo, ko jim kaj ne ustreza. Hodijo po vrtovih in delajo škodo. Uničujejo vse, kar jim pride pod kremplje, prenašajo vse mogoče bolezni in sploh so nemogoče. Pa še čisto preveč jih je.

Kaj res? V resnici potrebuješ le malo časa in daru za opazovanje, pa morda je dobro kakšno knjigo v roke vzet.... da ugotoviš, da gre za prijetne živali, zelo vezane na svojega človeka, če ga le imajo. Da so učljive, da jim je moč dopovedat skoraj vse. Morda le tega ne, da grozdne jagode na pultu niso primerno nadomestilo za miško. Ali pa tega, da mehka in topla blazina, ki pripada skrbnici, nikakor ne more biti prelepa mačja ljubica. Sploh ne za kastriranega mačkona. Pa tega, da se vrat ne sme odpirati, če so zaprta. Sicer se pa vse da, če se hoče. Tisti, ki mačke razumemo, se z njimi ukvarjamo, so nam všeč in uživamo v njihovih igrah, bi se morali zavedati, da smo odgovorni za njih. In če smo odgovorni, se moramo zavedati, da prostoživeče, četudi lastniške muce naredijo dosti škode v okolju. Lovijo ptice in ostale živali, ki se jih sploh loviti da, se s posebnim veseljem spravijo na sosedove pravkar urejene gredice z rožami in zelenjavo, mimogrede nekje staknejo mikrosporijo ali mačji aids ali levkozo. Ali pa jih povozi avto, zgrabi pes, trešči z lopato neusmiljen in razjarjen sosed in še kaj... Zelo malo mačk, ki so prostoživeče ali imajo dostop do zunanjega sveta, doživi naravno starost. Ne bi verjeli, ampak statistični podatki kažejo, da prvi rojstni dan doživi le približno 10 odstotkov takšnih muc. In najbrž le približno podoben odstotek ljudi meni, da je s tem nekaj narobe.

Spreminjanje odnosa do teh živali je očitno trši oreh, kot bi si želela. Muca je v naši družbi očitno še vedno le potrošni material, uporaben za lovljenje voluharjev. Ko ga pobere, takšnega uporabnega robotka vendar lahko poberemo za vsakim vogalom. Ali pa ga pridemo iskat v zavetišče, kjer so žival že testirali na prisotnost vseh mogočih bolezni in po možnosti že sterilizirali oziroma kastrirali. Do naslednjič... dokler ne bo na sosedovem vrtu brez nadzora skrbnika uničil sosedov vrt in končal svoje življenje. Ob tem običajno še slišimo, da je muca vendar napol divja žival, ki nujno potrebuje svobodo.

Uničeni medsosedski odnosi, sproščena domišljija, ki omogoča odstranitev mačkonov na vse mogoče nezakonite in krute načine; in mrtev maček, seveda. Se splača? Ni bolje imeti živali le zato, da prinaša veselje?

Da ne bo pomote: zelo dobro vem, da je nekaj muc, ki jim je življenje pod nadzorom težko sprejemljivo. Za tiste se trudimo najti varno okolje, v katerem s svojim bivanjem ne povzročajo sovražnega odnosa do njih. Od vseh, ki to berete in pravite, da so vam mačkice všeč, pa pričakujem, si želim in upam, da jih boste vsaj sterilizirali/kastrirali in imeli kolikor se da pod nadzorom, če vam je že življenje s temi prijetnimi bitji v stanovanju/hiši odveč.

Polona

V tej rubriki najdete teme, ki se zdijo neizogibne, če želimo biti informirani. Želela sem podati izčrpno informacijo, zato je besedila nekoliko več. Upam, da se ne boste ustrašili, pač pa boste pogumno zagrizli v branje in na koncu vedeli nekaj več!