Mislim, da bo Polonin začetek zgodbe kar primeren: "Nekdo je pri eni od cerkva v Kranju odložil zaprto škatlo, v njej pa šest malih, 4-5 tednov starih muckov. Trije samčki so oranžno beli, en samček je oranžen, en črn, za vzorec imajo zraven še črno sestrico." In več kot odlična "katoliška" ugotovitev forumovke Xene: "Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!" Žal se očitno sme. Pravi greh bi namreč bil sterilizirati (takrat še nesojeno) mačjo mamo, ki je morda celo brezmadežno spočela, kdo bi vedel, čudna so pota... Za posledice pa bodo že poskrbeli drugi, tako kot že ničkolikokrat. Ne vem, zakaj se lastniki mačke niso skupaj z njo veselili novega "čudeža življenja" oziroma tokrat kar šestih čudežev, in so skrb zanje preložili na ramena drugih. Kakorkoli vzameš, neopravičljivo, ampak vsaj toliko bi lahko počakali, da bi mucki samostojno jedli. Glede na število na tak in podoben način "eliminiranih" mačk in psov je več kot očitno, da nekaj v naši državi ni v redu. So to nepravilno spisani zakoni, ki se jih lahko tolmači zelo svobodno ali pa se jih niti ne izvaja ali pa jih celo ni, ali morda popolna brezvestnost ljudi, ki jim ne pomaga nikakršno osveščanje, pa naj ga je še toliko in to na vseh možnih koncih in krajih? Jaz ne vem, ne ve niti marsikdo drug, ki se s problemom zapuščenih in neželenih živali spopada vsak dan in po svojih najboljših močeh poskuša reševati nastale in včasih prav brezizhodne situacije. Vsekakor pa ljudje, ki so sposobni narediti kaj takega, kot "lastnik" teh mačjih mladičev, res niso kaj prida ljudje. Pa pustimo tega reveža na duhu pri miru, saj je konec koncev prav nepomemben. Pomembno je pravzaprav samo to, kaj se je z mucki dogajalo po prihodu v zavetišče.
Ker še niso samostojno jedli, je spet "pela flaška", pa zagotovo od utrujenosti včasih tudi Polona. Ob vsem tem hranjenju na par ur, masiranju trebuščka, umivanju, "menjavanju plenic" itd. so seveda zrasli v prave korenjake, ki bi že lahko odšli v nov dom, če bi jih čakal, seveda. Pa ga ob vsej poplavi pasjih in mačjih mladičev, dudarjev ali nedudarjev, belih, črnih, sivih, tigrastih, pisanih, oranžnih in drugih mogočih in nemogočih barvnih kombinacij štirje še vedno niso našli. Kje so zdaj vsi tisti glasniki "naravnega", karkoli naj bi to že pomenilo? Le pogumno na plan, vsaka pomoč pri oddajanju živali iz zavetišča je več kot dobrodošla. Je namreč že skrajni čas, da zapustijo zavetišče, njegova naloga je opravljena. Mucki so dovolj stari, zdravi, navihani, igrivi, zvedavi, da gredo k novim skrbnikom. Nov dom tako iščejo še štirje simpatični samčki, en oranžen in trije oranžni s kombinacijo bele, ki si zdaj že resnično želijo samo svojega človeka.
Napisala Katra S.
Več o kranjskih desantkih |
ilustracije: Vixi