Zgodbe živali so vedno tudi zgodbe ljudi. Zavetiške živali ponavadi nimajo ravno pravljičnih in idiličnih zgodb iz preteklosti. Tudi če so kdaj bile idilične, so se morale na neki točki razbiti, da so živali pristale v zavetišču. Ob pogledu na morje fotografij kosmatincev, ki iščejo nov dom, največkrat pomislimo na to, da so bile zapuščene, zavržene, nekatere brutalno mučene, če so imele 'srečo', so bile 'samo' slabo oskrbljene in ne prav posebej ljubljene. Pa vendar ni vedno tako. Včasih so živali, ki se znajdejo pri nas, do zadnjega trenutka, ki ga preživijo z lastnikom ljubljene, čiste, site in primerno oskrbovane. Življenje je nepredvidljivo in neprecenljivo je vedeti, da se nekateri tega zavedajo.
"Kar Muca jo kličem", je s solzami v očeh skromno povedala gospa, ko je v naše varstvo predala svojo mačjo prijateljico. Muco je našla še čisto majhno in nebogljeno. Vzela jo je k sebi in skrbela zanjo. Iz male Mucice je zrasla krasna mačja dama Muca, ki ji je osem lepih let krajšala dneve. Bili sta družabnici, zaveznici, druga drugi v tolažbo in družbo, morda sta skupaj gledali skozi okno, morda se skupaj jezili na poročila, morda je gospa kvačkala, Muca pa je lovila nit ... Kakorkoli že, gospa ni bila vsak dan mlajša in prišel je dan, ko je tudi zase težko poskrbela, kaj šele za obe. Morala bi v dom, a se ni hotela premakniti nikamor, dokler Muce ne da v varne roke nekoga, ki bo zanjo prav tako dobro skrbel še naprej ...
 
Ob takšnih zgodbah nas seveda boli srce in ni nam hudo samo za Muco, ki po osmih letih odličnega doma in družbe išče novega človeka in nov dom. Prav tako čutimo bolečino gospe, ki ji sistem ne omogoča, da bi se postarala s svojo ljubljenko. Vseeno moramo v tej žalostni zgodbi videti tudi tisto lepo stran, tisto, ki nam daje moč za naprej in potrjuje, da na tem svetu še ni čisto vse samo narobe. Želimo si, da bi več ljudi premoglo toliko ljubezni in odgovornosti do živega bitja, da bi vsaj malce v naprej poskusili predvideti to nepredvidljivo življenje, ki ga živimo. Gospe in njeni Muci ni lahko, a ta trenutek sta obe na varnem in zanju nekdo skrbi, tako kot si zaslužita.
Muca je velika okrogla sivo-bela mačka, navajena notranjega bivanja. K nam je prišla prijazna, lepa, sita, sterilizirana - gospa ji je vsekakor nudila dober in odgovoren dom. Pri nas je potrebovala nekaj dni, da se je sprostila, le mačja mularija ji gre malce na živce, saj ni vajena mačje družbe, a se je hitro prilagodila in preostale mačke tolerira, čeprav najraje vidi, da te ima lahko vsaj malo časa zase. Potrebuje vsaj tako dober dom, kot je bil prejšnji, ali še boljšega. Pred njo je še več kot pol življenja, saj je pri osmih letih starosti ravno odrasla in želimo si, da bi preostanek življenja preživela lepo. Pravzaprav smo to zadnje obljubili. Obema.
Napisala Vixi
 Več o Muci
|
ilustracije: Vixi