Bratec in sestrica sta v zavetišču že od lanskega poletja. Nista (le) tigrasta, nista črna, nista plaha. Zakaj sta torej še vedno v zavetišču?
Pupa in Kale bosta meseca aprila stara 1 leto. Sta zdrava, on kastriran in ona sterilizirana, živahna in vedno okoli nog. In ker sta zelo navezana en na drugega, se oddajata skupaj, kar ni nič izjemno pretresljivega. Kar nekaj muc je iz zavetišča že odšlo v parih, torej tudi to načeloma ne bi smelo predstavljati razloga, da mala navihanca še vedno čakata na svoj dom.
Vajena sta izključno notranjega bivanja in obožujeta družbo drugih muc, zato ju niti kakšen mačji kompanjon več ne bi motil. Mačjak si namreč delita s kar nekaj drugimi mucami, kjer skupaj uganjajo norčije, lovijo žogice in se v času zasluženega popoldanskega dremeža skupaj stiskajo na eni postelji, čeprav imajo na voljo kar nekaj udobnih ležišč.
Ker sta si precej podobna tudi po karakterju, ju je včasih kar težko ločiti. Oba namreč obožujeta pozornost in izrabita vsako sekundo, da se lahko stisneta h človeku. Tudi, ko je potrebno mačjak pospraviti, sta prepričana, da morata pri vsakem opravilu oba sodelovati. Pri tem se Pupa se muza med nogami, medtem ko Kale pretkano teče stran s pravkar »uplenjeno« krpo. Ko si priboriš le-to nazaj, te ponovno iz mačjega plezala opozarja nase Pupa, glasno prede in se te na vsak način želi dotakniti s tačko. Tako ti ne preostane drugega, kot da se obema izdatno posvetiš in ju premečkaš od repa do glave.
Kljub temu, da sta v zavetišču preživela večji del svoje mladosti, sta oba še vedno mladiča. Vsak dan se naučita marsikaj novega, sta živahna in vedno pripravljena na igro. Nekomu bosta zagotovo v veliko veselje, predvsem ker jima skupaj ni nikoli dolgčas, ker se imata rada in sta drug drugemu družba, tudi ko boste vi v službi. Skrajni čas je torej, da tudi Pupo in Kaleta opazi tisti pravi… Nekdo, ki ga bosta mala mačja razvajenca lahko vsak dan razveseljevala.
Napisala Maja Kos
Več o Pupi in Kaletu |
ilustracije: Vixi