Medvode. Med in voda. Medica in voda? Nimata še čisto pravih imen, za potrebe sporazumevanja sta "tisti dve Medvodčanki". Lahko bi bili Medica in Voda, a res težko bi se bilo odločiti katera je medica in katera voda. Obe sta tako pomembni a po videzu tako zelo navadni kot voda in obe karakterno tako sladki kot medica. Meni se je v prvem trenutku, ko sem ju spoznala, v glavo pritihotapila melodija Ebony and Ivory, saj poznate tisto "...live together in perfect harmony...". Bi lahko bili Ebony in Ivory? Ebony bi očitno lahko bila črna. Tigrasta morda res ni slonokoščene barve, ampak živita pa v perfektni harmoniji. Bony (Boni) in Ivy (Ajvi)?

Cveto je črn in nič cvetličnega ni na njem. Vse, kar bi Cveta le lahko povezovalo s cvetlicami, je prepoznavanje dobrega življenskega okolja. Idealnega pravzaprav. Rastline svoje cvetove obračajo proti soncu, toplo je in zagotavlja varno rast. Prav podobno je moral razmišljati Cveto o notranjem življenju, ko je ugotovil, da notri nič ne boli, hrane je v izobilju, toplo je in varno, v nasprotju z življenjem na cesti.

Vse mačke so posebne, to sem zagotovo že kdaj napisala. Če si velik ljubitelj mačk, te fascinirajo prav vse, tako tiste, ki predejo že takoj, ko te zagledajo, dajejo buce in lezejo v naročje kot tudi tiste, ki nate arogantno pihnejo, te skušajo pretepsti iz zasede ali se skrijejo, ko te zagledajo. Če nisi ravno ljubitelj mačk, se slej ko prej najde vsaj ena, katere pojava in karakter te prevzameta.

Oranžen je! Čudovit, tigrasto oranžen. Ti so najboljši, če drugega ne, izmišljen in na roke narisan Garfield to že leta dokazuje...

Naj vas postavim iz stripov v realen svet. Oranžni mački med seboj nimajo nič skupnega, razen barve dlake. Žal, na vaše razočaranje oranžni mački niso pasma, oranžne barve jim ne narekuje karakter, oranžen kožuh niti ni tip kožuha, je le zgolj in samo barva dlake. Janko je torej navadna, tigrasta, evropska domača mačka, oranžne barve. V resnici vam nočem povedati, da Janko ni nič posebnega, nasprotno, rada bi vam povedala, da je nekaj posebnega, poseben pa je za to, ker tak je on sam in ne za to, ker je »oranžko«.

Zakaj sploh toliko motoviljenja okrog barve, se najbrž sprašujete.

Skoraj osem mesecev je že od lanskega poletja, ki je podrlo vse rekorde v sprejemu mamic muc z mladiči, napol živih mladičev in zavrženih sesnih mladičev. Čokoladka se je takrat s svojo 14 dni staro mladičko, skupaj z drugimi, znašla v zavetišču ki je pokalo po šivih. Usoda ji ni namenila varnega stanovanja, temveč življenje na cesti, ki nikakor ni primeren kraj za mlado mamico muco, z mladičem. Vile rojenice so bile neizprosne do mlade mamice in njene majcene hčerke, mladička je namreč kmalu poginila za posledicami razglistenja. Mama Čokoladka je začela iskati nov dom sama. Prevzela je vlogo matere in vzgojiteljice več kot tridesetih mačjih otrok, ki so bili takrat že dovolj stari za samostojno življenje v mačjaku med ostalimi zavetiškimi mačkami. Z vsemi se je izvrstno razumela, prijala ji je tako družba mačk, kot tudi pozornost ljudi. V septembru se ji je nasmehnila sreča in angeli so ji priskrbeli nov dom. Žal so jo tudi angeli pustili na cedilu in nazaj se je vrnila po treh dneh.