Fifi je prišla kot kup smrdljive, sprijete in zvozljane dlake, pod dlako pa praktično nič. Nič bi v tem primeru pomenilo do zadnje stopnje shirano telesce mlade kužike. Po britju in odstranjeni ovratnici, ki jo je bilo treba odstriči skupaj z dlako, so ostala pravzaprav samo gola rebra, na katera se je ostro napenjala koža. Bitjece, osvobojeno zasmrajenega kožuha, je komaj stalo, a vseeno kazalo voljo do življenja in predvsem do hrane. Da je bitjece preživelo, je bil skorajda čudež.
Kar nekaj nas je takrat držalo pesti za Fifi, stisnjene v upanju, da takšna neopisljiva oblika mučenja ne bo pustila posledic in vodila v odpoved katerega od notranjih organov ali v razvoj katere od kroničnih bolezni. Takšno stanje in pot kako do njega pride, lahko močno spremenita tudi vedenja psa. Jasno je, da pes zaradi pomanjkanja hrane ne shujša do kosti v enem tednu, prav tako se v enem tednu dlaka ne zavozlja, sprime v kepe in ne zraste z ovratnico. Za to je potrebno kar nekaj časa resnega zanemarjanja. A Fifi se je odločila požvižgati na vse to in že od prvega dne izražala zaupanje in nežnost. Rada je lezla v naročje in potem lastnika naročja bodla s svojimi špičastimi koščicami med stiskanjem k njemu. Poleg trdih reber si, hote ali ne, začutil še oster zbodljaj v srce, medtem ko so globoko vate brez obtoževanja zrle iskrene čokoladne oči. Takšna Fifi se ne bi smela nikoli zgoditi.
Po dobrem mesecu od prihoda je Fifi dosegla primerno težo s pomočjo posebej prilagojene prehrane in se zadovoljivo okrepila. Kristalno jasno je postalo to, kar smo pravzaprav že vsi vedeli, da je Fifi ena nadvse krasna punca. Polna življenja, igriva, aktivna, učljiva in prijazna. Z dolgo dlako je prikupno medvedkasta, postrižena izgleda nadvse elegantna. Rada ima pse, rada ima ljudi, posebno mesto v njenem srcu imajo žogice in pasje igračke. Tako navdušene žogarke res že dolgo nismo videli in s svojim entuziazmom pri igri prav hitro odžene slabo voljo in te spravi v smeh. Pravzaprav je njena igrivost nalezljiva in še preden se zaveš, si aktivno vključen v metanje žogice v vse smeri, Fifi pa jo vedno znova prinaša in za vračanje najde sto načinov.
Ima torej privlačen izgled in prav poseben hollywoodski pogled skozi skuštran frfru, ima čisto pravo pasjo energijo, ni ne prevelika ne premajhna in kar poka od zdravja. Vseeno mineva že osmi mesec, od kar je prišla. Vsak dan z veseljem poje svoj obrok, divja za žogicami in z navdušenjem pozdravi vsakega, ki ji le nakloni malo časa. Nihče od nas ji ne da niti za trenutek vedeti, da zanjo ni popolnoma nobenega zanimanja in vsi še vedno upamo, da je tisti pravi le še ni opazil. Upamo tudi, da če je že preživela po čudežu, ne bo potreben čudež še za to, da najde svoj dom.
Napisala Vixi
Več o Fifi |
ilustracije: Vixi