Stara zgodba, nov kuža. Pravzaprav zelo nov, saj je star šele kakšne štiri mesece. Lukca, njegovih dveh sestric in bratca se je nekdo raje znebil, kot da bi poskrbel, da mladičkov sploh ne bi bilo, ali pa jih oddal v prave roke. Prav. Zdaj so tu.
In zakaj je Lukec nekaj čisto posebnega? Že njegovo ime nam pove, da je pravi Srečko. Ko je kuža prišel v zavetišče, je bilo govora o evtanaziji, saj je izgledalo, da se mu ne bo dalo pomagati. Poškodovano ima namreč sprednjo tačko, in ker bo velik, amputacija ne pride v poštev, saj bi ga s tem prikrajšali za normalno, kvalitetno življenje. Toda sonček, kakršen je, je mahal in mahal z repkom, dokler ga ni Polona odpeljala v Topolšico, kamor je šel Lukec gledat akvarijske ribice. In kar je najpomembnejše – tam je Polona izvedela, da je možno kužka operirati in mu s tem omogočiti normalno življenje.
Tako bo tale fantin moral počakati nekaj mesecev, da neha rasti, nato pa ga čaka operacija tačke, do takrat pa se ne bo smel poditi za žogico in uganjati norčij, kakršnih se spomnimo iz časov, ko so bili naši kužki mladički.
Verjetno bo Lukec še nekaj časa v zavetišču, v tem času pa ga je možno posvojiti na daljavo, razen če se najde kakšna prijazna človeška duša, ki bi bila tega veselega sončka pripravljena takoj vzeti za svojega.
Napisala Zorina
Več o Lucky Lukcu |
ilustracije: Vixi