Pa kaj takšna fejst babnica sploh še počne v zavetišču?
Lastniki so jo zapustili, se je naveličali, se... Kdo bi vedel, kakšen je resnični vzrok.
Kdor je njeno zgodbo spremljal od začetka, se spomni, da so bili njeni prvi dnevi spoznavanja zavetišča in življenja v njem vse prej kot prijetni, še zlasti za ljudi, ki so imeli opravka z njo. Bela je bila namreč na smrt prestrašena in je vsakega poskušala odpoditi s strašnimi grožnjami. Ampak ker "za vsako prestrašeno pasjo rit nežna roka raste", je tudi Bela kmalu ugotovila, da ji pravzaprav nihče nič noče, da je nihče ne bo tepel, mučil, se izživljal nad njo, in da je življenje prijetno, polno veselja in prijetnih stvari, celo prijetnih in prijaznih ljudi. Kot mešanka z eno od polarnih pasem je Bela polna energije. Njen življenjski moto je teči, teči in še malo teči, se igrati, porabiti zadnje atome energije, nato pa zadovoljno omagati. In tako je tudi prav. Mar naj bi pri rosnem letu in pol prespala ves dan in se delala, da je ni? Ne, ne, Bela že ne, ona mora popolnoma izkoristiti dan! Da je poleg tega še prijazna in nežna psička, je samo še en velik plus. Tisti, ki so jo videli prve dni v zavetišču, težko verjamejo, da je možen takšen preobrat, vendar je Bela živ dokaz za to.
Bela je v zavetišču že od konca februarja, se pravi že dobrih šest mesecev, čeprav bi lahko že zdavnaj odšla k novemu skrbniku, saj se je v tem času dodobra socializirala, je neproblematična s psi in ljudmi ter samo še čaka na primernega posvojitelja. Kje je torej tisti, ki mu je Bela všeč takšna, kot je, srednje velika, bele barve, prijazna, polna energije in veselja do življenja?
Napisala Katra S.
Več o Beli |
ilustracije: Vixi