Obe sta bili zelo shujšani, lačni, plašni in slabega počutja. Danes sta do sitega nahranjeni (a še vedno drobne konstitucije), obvladata objemanje in ljubčkanje s poznanimi, zaupanja vrednimi ljudmi, za dobro počutje smo pa tudi poskrbeli. Imeli sta namreč klopno bolezen anaplazmozo, kar smo uredili z antibiotiki.

Mia bo potrebovala izkušenega skrbnika, ki ji bo pomagal pri prvih korakih v njej nepoznanem okolju. V mestu jo težje vidimo, raje predmestje ali vas. Na tej točki, ko še okrevata in se sploh navajata na normalno sobivanje s človekom, težko točno napovemo, v katero smer bo šel njen razvoj. A vsekakor pes za začetnika to ni.

Ocenjujemo, da bo najbolje funkcionirala v družini, kjer bo en glavni vodnik zanjo in vsak dan z njo, torej da bo tudi dopuste predvidoma lahko preživljala s svojim ”glavnim človekom”. Tipično za svojo genetiko je precej zgovorna ob raznih dražljajih, zato si zanjo želimo skrbnika, ki ni odsoten vsak delovnik po 10 ur in ki bo znal lajež ustrezno umirjati.