Februarja lansko leto je v zavetišče prispela bela muca. Bela muca s sivo liso na glavi. Aja, pa z ranjeno nogico, ki je bila verjetno posledica ugriza. Tako kot za vse ostale nesrečneže, ki tako ali drugače pristanejo v zavetišču, ker so bili nekomu odveč ali pa so uživali v svobodi, so tudi zanjo primerno poskrbeli. Rana se je zacelila, testi so bili negativni, bila je sterilizirana in celo sivina na glavi je izginila. Torej, Čveka je zdrava, mlada, bela muca – idealna za posvojitelje. Pa vendar bo kmalu minilo celo leto od njenega prihoda. Kaj je narobe? Je narobe to, da ni več stara dva meseca? Mogoče to, da je bila ranjena? Mogoče pa to, ker je imela sivo glavo?
Čveka prebiva svoje dneve v zavetišču, kjer ji sicer ni nič hudega, kraljuje v spalnici, toplo ji je, hrano in vodo ima vedno na razpolago in, kadar je čas, uživa v čohanju in mečkanju. Ne mar drugih mačk, vendar se je sprijaznila, da v tem okolju pač nima druge izbire. Sprejela je celo sobivanje s psi. Ima boljše življenje, kot ga je imela na cesti. Pa vendar, si mar ne zasluži čisto svojega para rok? Čisto svojega doma, kjer se ji ne bi bilo potrebno sprejeti drugih prebivalcev doma? Čisto svoje postelje, kavča in čisto svoje posode za hrano in vodo? Vse to bi namreč Čvekica potrebovala.
In zakaj je ravno ta muca tako posebna, da si je priborila naslov Muca meseca? Glede na zunanjost je prava za posvojitelje. Za vse tiste, ki skočijo v zrak, ko vidijo belo, oranžno, srebrno ali dolgodlako mačko. Idealna je tudi za tiste, ki bi imeli samo eno mačko. Čveka namreč ne rabi mačje družbe. Rabi človeka, ki jo bo vzel za svojo in ji nudil več, kot ji lahko ponudijo v zavetišču. Je zdrava in že skoraj leto dni pripravljena za odhod v nov dom. Kaj še dela tu?
Napisala Petra
Več o Čveki |
ilustracije: Vixi