Pravzaprav mi je v čast pisati o Honey, obenem pa ne vem, če bom v resnici znala prepričljivo ubesediti eno zelo preprosto dejstvo: mačka je mačka, pa naj bo črna, bela, oranžna, tigrasta, trikolorka, črnobela, ... In mačka je mačka, četudi z manjkajočo tačko, odrezanim repom in/ali slepa. Slepa muca namreč živi z mano že 5 let in iz osebnih izkušenj izhajam, ko rečem, da to, česar mačka nima, ne moti ne nje in ne pravega skrbnika. Če je hiba bolj specifična, potem to prilagodiš mačkinim življenjskim pogojem in če ustrezajo, kmalu niti ne veš več, da je mačica fizično invalid. Vse te pomanjkljivosti namreč ne vplivajo ne na njen karakter, ne na njeno vedenje, v določenih primerih niti na samo gibanje ne - pomembno je, da se v situacijah, kjer se izkaže, da je kakšna okvara ali poškodba prehuda, ravna tako, da se živali z nujnim veterinarskim posegom (odstranitev, amputacijo) odpravi bolečine in s tem stres. In če to pomeni v primeru naše mačkice meseca Honey amputacijo tačke, potem je zagotovo to edini in najboljši način, da se ji omogoči prijetno, aktivno in dolgo mačje življenje.
 
 
Honey je prišla v ZH v mesecu novembru 2012 kot shirana in plašna 5 mesečna mačica, izkazalo se je, da jo poleg splošnega slabega stanja pesti še grd stari zlom zadnje leve tačke. Tako da jo je bilo najprej potrebno spraviti k sebi, da je bila dober mesec kasneje pripravljena na amputacijo, ki jo je prenesla brez težav. Kmalu je začela živeti na polno, kot se reče, saj je bila rešena neuporabnega in motečega uda, ob tem pa je imela še 3 brezhibne in gibljive tačke, s katerimi je kmalu začela izvajati vse mogoče mačje in celo akrobatske veščine! Skakanje in tekanje po mačjaku - mala mal'ca! Preskakovanje ovir in višinski skoki - mala mal'ca! Plezanje po plezalu in delanje prevalov - mala mal'ca! Igranje z ostalimi mačkami - mala mal'ca! Ob tem pa je vsakič, ko se je pokazala priložnost, še oskrbnikom v zavetišču izkazala veliko nežnosti in naklonjenosti, lezla v naročje, se drgnila ob roko in dajala buce. Kar seveda počne še danes, s svojimi smaragdno zelenimi očmi in zanimivo črto na nosu pa dodaja vsem svojim dejanjem še poseben, rahlo komičen pridih. Ne moreš, enostavno ne moreš ostati ravnodušen.
  
 
Kaj potrebuje Honey? Svojega človeka, kakšno igračko ali dve, tudi plezala se ne bo branila. Pa toplo naročje. A svojega človeka sem že rekla?
Napisala Katarina Wallas
 Več o Honey
|
ilustracije: Vixi