Muci je bil sprejet 1. aprila letos. Nič zabavnega in prvoaprilskega ni bilo v zvezi z njim tisti dan. Bil je povožen, z zlomljeno čeljustjo, videl ni nič, kup nevšečnosti zaradi udarca ga je pestil. Kar nekaj časa je trajalo, da je začel zaznavati svet okoli sebe in da je začel sam jesti.
 
Če bi napisala, da je Muci danes kot nov in popolnoma brezhiben, bi se zlagala. Posledice njegovega svobodnega zunanjega življenja so pustile pečat na njegovem zdravju in obnašanju. Vsekakor je ostal malce poseben, a ni videti, da bi imel zaradi tega kaj manj volje do življenja, voljo do življenja je pravzaprav pokazal že s tem, ko je potrpežljivo prenašal zdravljenje in se boril v času okrevanja. Vedno poskušam dopovedati, da je prav vsako bitje posebno in edinstveno. Če z večjo skupino mačk preživiš nekaj časa, se ti prvi trenutek zdijo podobni, prav kmalu pa pri vsakem posebej opaziš drobne razlike - v načinu igre, komuniciranja, spanja, umivanja ... Prav tako različni so si kot mi. Vsake toliko časa pa se najde kakšen, ki še posebno izstopa. Muci izstopa.
 
Muci zahteva svoje naročje. Če mu kdo hodi v zelje, ga godrnjaje odžene. Ni nasilen, le godrnjav. To še ne pomeni, da bi si želel biti edini muc v družini, le strpne prijatelje bi potreboval. In nekoga, ki ga bo oboževal, kar pa ni težko. Prav siten zna biti v svojih željah, a mu tega nikakor ne moreš zameriti. Ko ga vzameš v naročje, te pogleda tako, kot zna le on. Eno oko je slabše odzivno, vidi sicer, a mu to daje poseben lesk v očeh. Kar začara te, včasih zraven malce zamijavka, potem pa te začne nežno tipati s tačkami po obrazu. Čisto nežno, s pospravljenimi krempeljčki, predstavljam si, da nekako tako slepi 'gledajo' obraze ljudi. Občutek je neprecenljiv, toliko zaupanja je v tem njegovem početju. Zaupanja in neke nedolžne posesivnosti, 'moj si', govorijo njegove tačke. Včasih te ob tem tipajočem ritualu zraven nežno ugrizne v nos ali brado in s tem doseže popoln kolaps razumskega sistema in predajo bitju, ki je toliko ljudem še vedno vredno manj kot smet na tleh.
 
Zanj iščemo nekoga, ki se bo vsak dan znova razveselil dejstva, da z njim deli življenje edinstvena sivo-bela kepa dlak, nekoga, ki se ne bo nikoli naveličal poljubljati teh izjemnih rožnatih tačk, ki bo mirno prenašal ugrize v nos in bo Muciju dovolil, da bo do konca življenja to, kar je - čisto poseben mačkon.
Napisala Vixi
 Več o Muciju
|
ilustracije: Vixi