Tale muc je pa samo Muc. Morda včasih zmanjka idej za imena, ampak meni se samo od sebe vedno zapiše Mister Muc, kar mu pravzaprav čisto pristoji, saj je nekaj prav posebnega. Oranžne barve in nekako gosposki. V zavetišče je prišel s poškodovano medenico, kar je bila verjetno posledica bližnjega srečanja z avtom, saj je bil Muc pravi potepuški muc. In kot pravi potepuški muc, nevajen prijaznosti, je bil Muc tudi precej jezen na ves svet.
V roke so ga vzeli veterinarji, ki so odločili, da je mogoče njegovo poškodbo pozdraviti, in Muc je bil v najkrajšem možnem času operiran. V sebi ima zdaj nekaj "najnovejše tehnologije" - vijakov -, pa vendar ga to ne moti toliko, da ne bi s polno žlico užival življenja in paral živcev svoji začasni skrbnici. Mister Muc se je namreč iz sovražnika vsega sveta spremenil v Polonino senco. Odločno je spremenil svoje stališče do ljudi in psov in vztraja pri tem, da noče biti več sam, sploh pa noče biti več potepin in hoče nekoga samo zase. Če ostane sam v sobi, se pritožuje, če ponoči ne dobi prave mere čohljanja, ubogi človeški suženj občuti posledice, ker Muc je tam in Muc je tam zato, da se ves svet vrti okoli njega. Nekako tipično moško, pa saj je muc in pol, pravi Mr. Muc. Če je Polona na začetku še premišljevala, da bi se izneverila svojim načelom in Muca vrnila v njegovo okolje, ker bi bilo to najbolj pošteno do njega, si je zelo kmalu premislila.
 
Mister Muc torej išče nekoga, ki bo z njim delil svoje stanovanje, nekoga, ki bo njegov suženj in ki mu ne bo odveč tudi ponoči uporabiti kakšne roke za božanje njegove visokosti in ki ga ne bo motilo, da zaradi pozdravljene poškodbe sicer ne skoči več dva metra visoko, je pa kljub temu poln veselja in volje do še kakšnih desetih ali petnajstih življenja.
Napisala: Katra S.
Več o Mucu |
ilustracije: Vixi