Borčiju ni nič do tega, da bi se vrnil na tako zelo opevano mačjo svobodo. Nobenega domotožja nima po lokaciji, kjer je bil najden.Tam ga nihče ne pogreša. Seveda, najden je bil bolan, shiran in poškodovan.
Borči je danes zdrav, brez zajedalcev, rane so zaceljene, dlaka se sveti in trebušček je zdaj kvalitetni hrani primerno okrogel. Tudi kastriran je in cepljen. Kako težko je ljudem, ki iščejo dolgodlake ali bele ali modrooke mačke, dopovedati, da je lahko navaden tigrast mačkon tvoja najboljša družba, se kaže v številu posvojitev tigrastih muc iz zavetišča. Res je, številka je zelo blizu ničli, oziroma tigri svoje domove čakajo najdlje. Povsem neupravičeno, če smem pripomniti. Najden je bil aprila, zdaj pa je že sredina oktobra.
Na prvi pogled morda res izgledajo vsi enaki. No, vsaj podobni, saj se razlikujejo že v barvi in debelini prog, barvi oči in postavi. Ko jih spoznaš malo bolje, pa ugotoviš, da je prav vsak drugačen, poseben, s svojimi lastnimi značilnostmi in karakternimi lastnostmi. Borči je v mačjaku tisti tiger, ki te s tačkami najtesneje stiska v objem, tisti, ki se na vse pretege trudi stisniti še bližje k tebi in uporabi vso svojo kreativnost, da bi ti izkazal naklonjenost. Vesel je vsake pozornosti pridnih prostovoljk in vsake minute, ki mu jo nameniš. Spada v sam vrh prijaznih mačkov, ki jim je zagotovo edini cilj v življenju pristati in ostati v človeškem naročju. Borči si resnično želi, v zameno za osnovne živalske pravice in udobje lastnega doma, svojemu človeku greti noge pred televizijo, presti neskončne uspavanke in z nežnimi buci izkazovati zadovoljstvo. Mi si za Borčija želimo nekoga, ki bo zanj lepo skrbel, ki ga bo z veseljem stisnil k sebi in mu bo kristalno jasno, zakaj mačke niso za na cesto. Nekoga, ki ne vidi samo barve in dolžine dlake, temveč vidi mnogo dlje, pod topel kožuh v srce.
Napisala Vixi
Več o Borčiju |
ilustracije: Vixi