Vam je že kdo povedal, da se mačji mladiči strašno radi gugajo na zavesah, s polic mečejo kristalne spominke v daljino in vlečejo nitke iz foteljev in puloverjev? Vam je že kdo povedal, kako neprecenljivo ljubki so, medtem ko to počno? Vse je res, in če ste pravi ljubitelj mačk, boste na koncu vedno priznali, da zavese in puloverji niso bili več moderni, da je bil kristal slabo zbrušen in fotelj bi morali že zdavnaj pretapicirati ...
Še nekaj je res - da mačji mladički radovedno vtaknejo glavo v vsako luknjo, da od utrujenosti po silnem norenju zaspijo kar v skledi za sadje, da se znajo glasno prepirati s pitno vodo v posodi, da se jim zdi, da so plen vse vezalke, vsi trakci v pasovih hlač, vsi viseči potegi na zadrgah, vsi uhani in kravate. Hrabri so in se z nasršeno dlako in pihanjem z lahkoto spravijo na desetkrat močnejše od sebe, včasih celo na svoj odsev v ogledalu. V igri dvignejo repek, našpičijo ušesca in poskakujejo na iztegnjenih tačkah - natanko tako kot v risankah. Ker se šele učijo, ni redkost, da zgrešijo mesto doskoka in oh, čisto po nesreči, prevrnejo vijolico na okenski polici ... Ne glede na vse to se navadno splača pobiranje kosov keramike in pometanje zemlje iz cvetličnih lončkov prestaviti za nekaj minut, ko pridrvimo na mesto kaosa. Muc ima sredi obraza navadno 'parkirane' najbolj na široko razprte oči, s katerimi nam sporoča, 'da ni bil on', če pa ga vzamemo v naročje, se privije k prsim in na ves glas prede cicibansko prejo. Ne glede na to, ali jim rastejo rožički ali angelska krilca, je neprecenljivo gledati oboje in spremljati odraščanje malih škratov.
Tara je čisto prava mačja mladička. Radovedna je dovolj, da sem prepričana, da bo marsikoga presenetila s svojo iznajdljivostjo in detektivsko spretnostjo. Tudi z nežnostjo in prikupnostjo. Vsak dan se domisli česa novega in res je škoda, da odrašča v zavetišču. Silno zanimiv karakter ji kar sije iz oči in tako zelo si želim, da bi ga lahko delila z nekom, ki bi bil čisto njen, ki bi se lahko tako kot jaz včeraj čudil njenemu trdnemu spancu. Utrujena od lumparij je zaspala, in čeprav sem jo prestavila iz posteljice v naročje, je bila edina reakcija glasno brnenje. Nič je ni zmotilo, ne divjanje njene generacije ne radovedni pasji smrčki, le toliko se je prestavila, da sem lažje dosegla okrogel trebušček, vedno pripravljen za crkljanje ...
Čas pa tako hitro teče. Vsak teden se zgodi kaj novega v razvoju, vsak dan vsaj enkrat njen mali črni obrazek zasije v zmagoslavju, ko odkrije nekaj do sedaj neznanega. Še prekmalu bo zajadrala v puberteto in se razvila v mlado mačjo damo, ki bo sicer nekomu lahko spremenila in polepšala življenje, ne bo pa z njim delila otroštva, čeprav za to obstajajo prav vse možnosti. Ko nekoga spustimo v življenje, se le to navadno najprej obrne na glavo. Z malo mačico ob sebi lahko takoj začnemo čiščenje, saj nas večina lahko prizna, da nikoli nismo prenašali tistega visokega kipca psa iz češkega porcelana ...
Napisala Vixi
Več o Tari |
ilustracije: Vixi