Donči? In zakaj ne Don? Don zveni že skoraj pregrobo za takšnega nežnega mačkončka, torej mora biti Donči.
Ko ga zagledaš, te oči od intenzivne oranžne barve kar malo zabolijo. Da ne bi bilo prehudo, se muc skrije. Saj veste, previdnost je mati modrosti. Čeprav je sprva plašen in previden do vsakega novega človeka, se kaj kmalu odtaja in premami ga prava mačja radovednost. In potem ni več zadržkov: presti, se božati, lesti v naročje, nastavljati vse dele telesa. Prav nežen mačkon. Da pa se ne bi izneveril svoji starosti, saj je še pravi mulec, mora seveda sprostiti tudi vso odvečno energijo in takrat ga je polna vsa hiša. Ni ga boljšega kot igra, s človekom ali drugimi mačjimi sostanovalci.
Donči je v zavetišču skoraj tri mesece, čeprav je že več kot pripravljen na nov dom. Testiran, cepljen in kastriran čaka in čaka na svojega človeka. Res sicer potrebuje nekaj časa, da se navadi na nove ljudi, vendar ko vidi, da mu ne grozi nobena nevarnost, postane prava nežna mačja dušica. Z drugimi mački se izvrstno razume in zelo rad igra, torej je primeren tudi za nekoga, ki išče družabnika za svojega predatorja.
Napisala Katra S.
Več o Dončiju |
ilustracije: Vixi