Ko že misliš, da si v življenju videl vse možne žalostne poglede, pride Bači.
Sprejeta je bila februarja, nekoliko zanemarjena in očitno je pred kratkim kotila. Kaj se je zgodilo z mladiči, ne bom nikoli izvedela in v resnici ne želim ugibati. Na terenu jih niso našli, čeprav je Polona z ekipo pretaknila skoraj vso Škofjo Loko z okolico. Nenavadno se zdi, da nihče ni opazil precej velike breje psice, nihče je ni spoznal in nihče je ni iskal. Kot že toliko njih pred njo ne.
 
V njenem pogledu se je zrcalila mešanica strahu, vdanosti v usodo in nekega žalostnega iskrenega upanja. Ko je v ogradi zagledala mladiče, se je v njej nekaj prebudilo in še nekaj časa je vsakič v izpustu tekala tja, od koder jih je lahko videla, ter vsakemu v bližini nakazovala, češ, glej, otroci ... Pri Bači pravzaprav niso bile žalostne samo oči, ampak kar vsa njena bit, s celim telesom je pokazala, da je ranjena prav v dno duše. S sklonjeno glavo in upognjenimi rameni, kot bi se upognil človek pod hudim bremenom, je tiho žalovala. Veliki uhlji so ji poklapano viseli z glave, in če si predolgo zrl v njen obraz, se ti je zdelo, da vidiš navzdol obrnjene kotičke ustnic. Počasi se je začela zavedati okolja in družbe okoli sebe. Njen velik, na prav poseben način zavit rep je delal vedno večje zamahe in njeni uhlji so stali vedno bolj pokonci.
Danes je ta velika nežna punca pripravljena na nov dom. V njenem velikem telesu je gotovo naseljena duša rožnate sladkorne pene ali kaj podobno nežnega in krhkega. Kot tisti robusten voziček s strešico, v sredini pa stoji na tanko paličico navita neskončna in bolj kot las tanka sladkorna nit. Saj vem, da se sliši osladno, a za takšno prijetno pasjo dušo težko streseš primerjavo kar tako, iz rokava. Ne moreš, da je ne bi imel rad. Čudovito glavo ima, lepe oblike, močno, z dolgim aristokratskim nosom in na njej čepijo ušesa, ki se včasih zdijo, kot da niso njena. Postavljanje uhljev v vse možne položaje ti zagotovo zvabi nasmeh na obraz. Ima močne dolge noge in krepke zaobljene šape ter je kljub temu videti sloka in vitka, visoka. Tudi njen rep ima čisto svoje življenje in veselje jo je gledati, ko srečno opleta z njim. Postala je prikupna mlada punca, nekoliko nerodna v svoji velikosti in zaradi tega še prav posebno zabavna. Njena dlaka je postala mehka in svetleča. Občasno se v njenih očeh za trenutek pojavi tisti strah, ki se je v njej zrcalil prve dni, a prav tako hitro, kot se pojavi, tudi izgine. Prestraši se naglih gibov in moške postave, odzove pa se samo z malce sklonjeno glavo. Mislim, da ve, da ne bi dopustili, da se ji še kdaj zgodi karkoli hudega v življenju. Ne glede na pretekle izkušnje, ne bi nikomur skrivila niti lasu.
 
Šele kakšno let in pol je stara, pred seboj ima še vse čudovite dni s svojim novim skrbnikom, z novo družino. Rada se uči in prav dobro ji gre. Vedno bolj je družabna in razigrana. Potrebovala bo nekaj potrpljenja in prilagajanja, išče pa bivanje v stanovanju ali hiši. V pesjaku - ločena od tistih, ki jih bo vzljubila - ne bi bila preveč srečna. Upam, da bo prav kmalu nekomu poskočilo srce prav zanjo. Čeprav je na sliki morda videti prevelika, prenerodna in za nekatere preveč navadna, se v njej skriva ena najmilejših pasjih duš, kar sem jih kdaj srečala
Napisala Vixi
Več o Bači |
ilustracije: Vixi