Sonny in Miži
februar 2011

Sonny in Miži sta prav toliko srčka ljubčka, kot sta vražička hudička.

Sonny je bil najden 7. oktobra lani v Domžalah, seveda neoznačen. Po pripovedovanjih naj bi na cesti sam živel že tri mesece. Smešna pojava je, majhne rasti, po videzu pa verjetno tak, da se ti takoj priljubi ali pa se ti zdi 'grd'. Meni se je priljubil takoj, saj se je v prvem trenutku izkazal za naročnega psa, ki bi dal vse za to, da ti lahko daje poljubčke in spi v tvojem naročju. Po treh mesecih ceste je bil videti zadovoljen, da je pristal v zavetišču.

Miži je bil najden slab mesec pozneje v Medvodah, star približno sedem mesecev, brez čipa. Je zelo očitna mešanica s šarpejem, vizualno zelo prikupen in izjemno prijazen. Pogrešal ga ni nihče. Zanj se je zvrstilo več klicev, a je vse potencialne posvojitelje odvrnil podatek, da bo morda potreboval operacijo. Miži ima uvihane veke, kar je pogost pojav pri psih s 'preveč kože', ker pa še raste, se lahko zgodi tudi to, da operacija sploh ne bo potrebna. Ostal je v zavetišču.

Sonny in Miži sta se kmalu po Mižijevem prihodu zbližala in postala nerazdružljiva. Se kdo spominja zgodbe o Picku in Packu? In kako je že šla tista pesmica?
"Jaz sem Picko nagajivec, 
lump, tatič, capin, lažnivec. 
Jaz sem Packo, 
prava mora, zgaga, lopov in pokora. 
Rada greva med ljudi, kjer se da zabavati. 
Na ta svet sva se rodila, le da bi ljudi jezila. "*

Ja, znata biti nagajivca in lumpa, tudi tatiča. Seveda se na ta svet nista skotila zato, da bi jezila ljudi. Pravzaprav sta se skotila zato, ker nekdo ni steriliziral njunih mam … Kakorkoli že, zdaj sta tu, in da je zadeva še bolj zakomplicirana, drug brez drugega ne moreta živeti, zato iščeta skupni dom. Pravzaprav ni tako grozno, kot se morda sliši. Znata biti več kot vzorna in prek vseh meja prikupna. Oba samo čakata na priložnost, da bi se lahko stisnila v naročje. Oba mislim precej dobesedno, ker vedno spita drug ob drugem ali celo drug na drugem. Najmilejše poglede podarjata v zameno za čohljanje in božanje. V bistvu sta tu pri nas našla nekaj, kar mnogo ljudi ne najde v vsem življenju. Potrebujeta le še svoj kavč in nekoga, ki bo pripravljen na kako lumparijo sem ter tja in bo pripravljen upoštevati nekaj navodil v zvezi z njima. Vsekakor je prednost to, da se izjemno dobro razumeta, razumeta se tudi z drugimi psi in navajena sta spati skupaj s kupom mačk. Malo manjša prednost je to, da Sonny res slabo prenaša moške pojave. Na moškega zna reagirati tudi zelo resno jezno. Ves čas bo torej potreboval poostren nadzor, vedno povodec in poleg povodca vedno pozornost na to, kaj počne. Počasi mu bo treba dopovedati, da moški na svetu niso samo zato, da bi brcali majhne kužke na primer. Šolanje in primerno vzgojo potrebujeta oba in sčasoma verjetno tudi ne bosta več nosa vtikala prav povsod, kamor ni treba.

Sliši se, kot da ju bo nemogoče oddati. Je res kje kdo, ki se mu ljubi ukvarjati s tem? Mora biti. Če zmoremo v zavetišču, kjer nista edina in našo pozornost potrebuje okoli sto živali, mora biti nekje nekdo, ki bo zmogel dva. Tu vendar ne moreta ostati večno in kaj drugega, kot da jima najdemo dom, nam ne preostane. Picko in Packo v pravljici pravzaprav žalostno končata. Mlinar ju zmelje v mlinu in pozobajo ju gosi. A onadva sta res hudobna mulca, še na samem koncu jima ni prav nič žal za vse lumparije, ki sta jih storila. Miži in Sonny nista hudobna. Sta, kakršna so ju naredili neodgovorni ljudje in slabe izkušnje. Zaradi neodgovornosti drugih si prav gotovo ne zaslužita, da ju 'pozobajo gosi'. Kar nekaj čudežnim posvojitvam smo bili priča, zato tudi tokrat čakamo na čudež. Medtem ko čakamo, da se le ta zgodi, skrbimo za oba falotka, ki sta že pred več kot dvema meseca presegla 30-dnevni zakonski rok. Hranimo ju, pospravljamo za njima, ju sprehajamo, negujemo in upamo.

Napisala Vixi

Več o Sonnyju
Več o Mižiju
Več o Mižiju in Sonnyju