Te njene sinje modre oči,
globoke kakor nebo, kot ocean,
pogled so moj zvabile, ujele ga,
in nikoli, nikoli izpustile ...
* To je zgodba o zavrženosti, samoti, ponovni sreči, odraščanju in brezpogojni hvaležnosti!
... Za devetimi gorami in devetimi vodami se je nekega dne Icy, črn puhast in nebeško modrook pasji mladič zaradi krute usode znašla v zavetišču. Svoje dneve je tam preživljala skupaj z drugimi pasjimi prijatelji in prijateljicami, se z njimi igrala, lovila in brezskrbno uživala svojo mladost. Znala pa je tudi sloneti ob ograji in hrepeneče zreti v daljavo in tako ure in ure čakati svojega posvojitelja, za katerega je enostavno vedela, da ji ga bo Usoda prinesla na pot in ob tem s svojimi presunljivo modrimi očmi nemudoma očarala vsakega, ki jo je videl. Vsi po vrsti so v teh očeh namreč videli brezmadežno pasjo dušo, miren in učljiv karakter, veselje in srečo, ter kar je najbolj pomembno, brezmejno in brezpogojno vdanost, ki je skoraj pregovorna značilnost zavetiških psov in ostalih brezdomčkov. Kmalu se je pred vrati res znašel njen princ in ko sta se spogledala, je še zrak okoli njiju zaječal od takojšnje naklonjenosti in pripadnosti. Dvignil jo je visoko v zrak, se na široko zasmejal in jo odpeljal v svoj dom, kjer sta v nezlomljivi harmoniji in hvaležnosti živela srečna do konca njunih živih dni.
 
Zdaj se pa zbudite!
Icy je ena kosmata poskakujoča pasja dama, ki se je, stara nekaj mesecev, znašla v Horjulu. Zapuščena, zavržena, odvečna. Nihče je ni iskal, nihče pogrešal, nihče ni pel hvalnic njenim modrim očem. Ki so milo rečene pravo breme, saj se za njimi v nasprotju s pričakovanji ne skriva mirna in izjemno pametna pasja duša, ampak vražiček, ki mu je treba zelo natančno in dosledno, predvsem pa večkrat in odločno razložiti osnove lepega in vzornega vedenja in ob tem pričakovati, da bo naslednji dan vneto testirala, če še veljajo. Odločitve, ki jih samoiniciativno sprejema, niso vedno idealne, čeprav jih zna izpeljati silno simpatično. Zato potrebuje nekoga, ki ji bo posvetil veliko časa in znanja. Vsekakor ni primerna za prvega psa, saj začetniku njen rahlo skrivnosten videz ne bo prav nič pomagal po njeni vzgoji, ob tem da bi znala začetnika še nezmotljivo "zavohati" in mu brez težav pri vzgoji pridelati še kak dodaten siv las na glavi. Verjetno med pasjimi disciplinami obstaja kakšna aktivnost, ki bi jo znala prav z veseljem početi, ampak zaenkrat je še ni nakazala. Je popolnoma nekonfliktna do ostalih psov, družabna in energična, prav takšno vedenje izkazuje tudi do ljudi.
 
 
 
Kakšnega človeka torej rabi tale punca? Takega, ki ne pada na modre oči prav nič bolj kot na rjave ali zelene. Ki VE, da je potrebno psa vzgojiti in to dnevno utrjevati. Ki ve, da imajo psi različne potrebe in zmožnosti. In nenazadnje takega, ki jo bo imel rad!
Napisala Katarina Wallas
Več o Icy |
ilustracije: Vixi