Kali v življenju res ni bilo postlano z rožicami. Živela je skorajda brez hrane in vode, brez primernega zavetja, vsaka gonitev pa se je seveda končala z brejostjo. Koliko legel ima za sabo v komaj štirih letih življenja, raje ne bi vedela. V zavetišče je prišla visoko breja in skotila sedem zdravih mladičkov, štiri samčke in tri samičke. V prvih dneh ni nikomur pustila blizu - so ji morda mladičke iz prejšnjih legel odvzeli takoj po kotitvi in jih ubili, ali pa je le tako dobra in skrbna mama? Bolj verjetno prvo. Ko je videla, da njej in mladičkom ne grozi nobena nevarnost, in seveda ob nežnem Poloninem prepričevanju, se je umirila in končno dovolila, da Polona pregleda mladiče in ji malo pospravi.
Počasi, res počasi, se je Kalino nezaupanje do ljudi spremenilo v veselo pričakovanje, česa novega in prijetnega bo deležna od vsakega dvonožca, ki jo obišče. Postala je prava gospodična, pridna, ubogljiva in prijazna. Dnevi, ko se je bala zase in za svoje mladiče, so na srečo samo še preteklost. Tako je tudi zanjo prišel čas, da začne iskati novega skrbnika, ki bo res samo njen. Zaradi svojega prijetnega značaja je primerna za družino, tudi za življenje v stanovanju, saj skorajda ne laja. Tudi proti družbi drugih psov nima prav nič, prav veselo jih pozdravi in poljubčka. Torej neproblematična psička, ki bo svojemu človeku njegovo skrb in ljubezen še mnogo let vračala z neizmerno zvestobo, pridnostjo in ubogljivostjo.
Napisala Katra S.
Več o Kali |
ilustracije: Vixi