Batko se je deset dni uspešno izmikal vsem metodam lovljenja. Prav brihten je bil videti, popolnoma jasno mu je bilo, da ga nekdo želi ujeti, in bežal je, kolikor so ga nesle njegove kratke nožice. Živolovke se ni dotaknil, čeprav mu je hrana zelo dišala. Streljanje z uspavalom bi bilo nesmiselno, saj je bil presenetljivo uren. Skratka, dajal je vtis, da bo napel možgane in se izmikal na vse možne načine.
Po desetih dneh izmikanja je Batko prišel v bližnjo gostilno, se usedel in čakal, da ga nekdo pride iskat.
 
Njegovega imena mi ni treba posebej razlagati, gotovo vam bo vse jasno, ko boste videli njegove 'batkaste' okončine. Takoj se je izkazal za enega posrečenega in veselega psa, ki morda res ne sega ravno v vrh pasje inteligence. Batka to prav nič ne ovira pri vsakodnevnem veseljačenju. Rad nori naokoli, rad se žoga, celo za trening osnovnih ukazov pokaže zanimanje, kar sicer še ne pomeni, da že obvlada osnovni pasji bonton, a vse kaže, da bo tudi to sčasoma osvojil. Vseeno bo potreboval lastnika, ki bo s svojo pametjo nadomestil tiste male zaplate megle, ki se občasno pojavijo v njegovi glavi. Nikakor nočem, da tole zveni, kot da je neumen, sploh ne, le marsikaj mu ni jasno. Včasih niti to ne, da je pes. Ne zaveda se svoje mogočne pojave, do danes denimo še ni precenil razmerja med svojo maso in zavorno potjo. Nove stvari ali nenavadni dogodki, kot je na primer čmrlj, ki mirno brenči na svoji poti, ga lahko malce prestrašijo. Takrat nezaupljivo pogleda, nekajkrat reče hov, potem pa njegovo pozornost že pritegne kaj novega. Na je slikah morda videti manjše rasti, a naj vas to ne zavede, takšen je le vtis – predvsem zaradi kratkih nog. Ni debel, le zares kompakten in temu primerno težak. Kljub malce hecnim proporcem je Batko prikupen pes, star komaj kakšno leto, lepo močno glavo ima, nežne oči, je kraljevske rdečkasto rjave barve in ima vedno mahajoč srednje dolg rep.
 
Batko je sicer izjemno prijazen, kadar se nad čim navduši, pa je potrebne kar nekaj pazljivosti, saj te z lahkoto prekucne. Ni ravno hiperaktiven, je pa razigran, in ravno to je bil razlog za nekaj trdih pristankov, saj Batko ne predvidi, da se bo ob zagonu treba tudi ustaviti, ko bo poti konec. Nerodno postane, če na koncu njegove poti stojiš ravno ti. In prav tu se začne Batkov lov na primernega posvojitelja. Kar se tiče karakterja, je Batko primeren za marsikoga, bil bi tudi čisto prijeten družinski pes, ko pride do njegove moči, pa se nenadoma krog zelo zoži. Potrebuje nekoga, ki ga bo dosledno opominjal pri poslušnosti, predvsem pa nekoga, ki ga ne bo prevrnil na vsakem vogalu. Idealen zanj bi bil dobro ograjen vrt, saj bo preteklo še nekaj vode, preden sprehod z Batkom ne bo eno samo 'bremzanje' prevelikega navdušenja, zaradi tega pa bo Batkov vodnik potreboval kar nekaj fizične moči. Niti v sanjah ni primeren za starejše, predrobne ali premlade, kaj šele za otroke. Batko ne bi nikomur skrivil lasu, res ne, a gručo otrok bi sklatil kot keglje - samo zato, ker bi jih bil vesel.
 
Močno si želim, da bi se za Batka našel odgovoren sopotnik. Krasna družba je, in kadar ima čas, se prav rad tudi stisne k tebi na svoj razbojniški način. Seveda ni sam kriv, da je malce neroden v svojem telesu, a glede na to, da v zavetišču zanj skrbijo predvsem dekleta, moja želja zanj ne bi smela biti nemogoča.
Napisala Vixi
Več o Batku |
ilustracije: Vixi