Stevo je eden od tistih, ki s svojo pojavo privlači posvojitelje. Pravzaprav jih privlači tako zelo, da ponj brezglavo odbrzijo v zavetišče, brez najave, kar izven uradnih ur. Prepričani so, da se bodo že čez manj kot pol ure domov vračali s svojim približkom tibetanskega terierja. Čudovit kuštravec je tale Stevo, ki po videzu spominja na več kot le eno znano pasmo. Nobeden od nadebudnih potencialnih posvojiteljev se čez pol ure domov ne vrača sam zato, ker mu Stevota ne bi hoteli dati. Stevo je 12 let namreč preživel prepričan, da se svet konča na drugem koncu verige.
Morda se je tole slišalo, kot bi bil Stevo problematičen zaradi teh 12-ih let na verigi. Lahko bi sklepali, da mu je to pustilo posledice, da ne mara ljudi in da je popolnoma nesocializiran. Da ga ljudje ne odpeljejo, ker je neposvojljiv. Resnica je daleč od tega. Stevo je danes neizmerno prijazen do ljudi. Po sanaciji zob in odstranitvi tumorjev z vratu, po enem mesecu ob kvalitetni hrani v čisti posodi ter bivanju v snažnem in toplem prostoru je ugotovil, da mu nihče noče nič žalega. Postal je krasen družabnik, živahen in vesel, celo zelo igriv. Spoznal je čohljanje, ki se mu zdaj z vsem pasjim žarom predaja.
Verjetno je že vsem jasno, da ni veriga kriva za to, da po pol leta še vedno čaka na nekoga, ki bi z njim preživel življenje. Krivih je tistih 12 let, ki jih že ima za sabo, z verigo ali brez. Starček je in vsi se raje poslovijo takoj, kot da bi se morali od njega posloviti prekmalu. Preveč, da boli? Njega je bolelo 12 let, marsikaj, pa je vseeno dal ljudem novo priložnost in jim ponovno zaupa. Kako sebični smo v resnici, da smo pomembni samo sami sebi in niti pomislimo ne, koliko bi mi pomenili njemu. Za nas so to le tri leta, morda pet, zanj je to celo življenje.
Prepričana sem, da je nekje nekdo, ki ne glede na to, kako hudo je, razume, da je starost del življenja. Da smo vsi na isti poti in da se za vse enako konča. Vrste pa ni. Nekje je nekdo, ki se mu nekaj let s Stevom ne bo zdelo vrženih stran, saj bo z njim preživel njegova najlepša leta. Na sprehode bo hodil s prijateljem, ki bo sicer podoben zdaj tej, zdaj oni pasmi, njemu pa bo za to še najmanj mar. Tisti nekdo, ki se zaveda, da je Stevo čakal 12 let na to, da lahko končno živi tako, kot bi moral že od prvega dneva – zdrav, spoštovan, sit in brez bolečin. Vsak dan znova se moram opomniti, da ne gre posploševati in da je še vedno mnogo ljudi s srcem na pravem mestu. Takšnega išče Stevo.
Napisala Vixi
Več o Stevu |
ilustracije: Vixi