... treh manjših psov namrec. Se ne oddajajo v paketu, niti niso prijatelji. So pa vsi trije še vedno v zavetišču in bodo zaradi tega ali onega neposvojeni še dolgo casa ... kateri posvojitelj si pa še želi odraslega psa, kajne?
Stripi je bil sprejet v zavetišče konec januarja, kjer je predvsem prve dni histerično odregiral na vsako spremembo. Da ne bo pomote - ne gre za hudega psa, daleč od tega, gre le za šitirinožca, ki rad dramatizira! Stripi je v resnici prijazen mali skuštranec, ki se povsem dobro razume tudi z drugimi psi, uboga, naučil se je tudi prilagajati, predvsem pa je vesel čohanja. Njegov igralski potencial pride na dan le takrat, ko se mali vragec počuti dejansko že vnaprej ogroženega - in takrat se dere na ves glas. Ni jezen, ne grize, le dere se :) Kljub temu, da se v zavetišču že od prvega dneva ukvarjamo z zmanjševanjem njegovega dramataziranja, lahko zagotovimo, da histerija popušča, vendar se zna kljub temu kakšen dan pač še vedno dreti. Predvsem je potrebno razumeti, da ne gre za vedenjsko hibo, temveč za povsem unikaten značaj...in Stripi je posrečen mali posebnež, ki nadvse rad, če je le možnost, zleze v naročje in se pusti razvajati.
Nekaj dni kasneje je v zavetišče prispela Roca, majhna psica, seveda odrasla, mirna in prijazna. Je mešanka z jazbečarjem, predvsem pa se je že v prvih dneh izkazalo, da je zelo navezana na človeka; naokoli nam namreč sledi kakor senca, ob tem pa prijetno brunda ter prosi za božanje za ušesi. Če bi jo morala opisati le z eno besedo, ni dvoma, da bi izbrala "zlata". Poleg vsega se razume z drugimi psi oz. povedano drugače - ne kaže prevelikega zanimanja za ostale. Ni glasna, predvsem pa je ljubka - tako na videz, kakor po karakterju. Resnična škoda je, da smo jo tako uspeli spoznati le oskrbniki, saj zanimanja zanjo prav tako ni...čeprav gre za ubogljivo, prijazno in majhno psico. Roca ima namreč - ne po svoji krivdi - zdravstvene težave. Katere točno, se še ugotavlja, vsekakor pa ji ne pomagajo pri iskanju novega doma.
Povsem druga zgodba pa je bil ob sprejemu v zavetisce Taras, ki je bil svoj prvi dan v zavetiscu izjemno hud na cel svet. Sodeč po fizičnem stanju je bil pes hudo zanemarjen, daljša črna dlaka je bila zavozlana v nekaj deset vozljev po celem telesu, bil je zelo suh ... in predvsem hud, tako na ljudi, kot na druge pse. Kljub zelo slabemu začetku pa se je njegovo vedenje v že nekaj prvih dneh vidno izboljšalo. Taras je namreč ugotovil, da smo ljudje prav zares fajn :) Ko je čas za izpust, te pride obvezno pozdraviti, brez problema se pusti pobožati, predvsem pa lahko zatrdim, da gre danes za srečnega psa. Po dvorišču dirka, kakor ga le nesejo male tace, z repkom miga kot za šalo in tudi uboga. Drugih psov kljub napredku žal ne mara, kar je pač potrebno vzeti v zakup. Vendar je v tem času izkazal tudi večjo poslušnost.
Imamo torej Stripija, ki rad dramatizira, Roco, ki ima zdravstvene težave, ter Tarasa, ki je hud na druge pse. Tako ste verjetno prebrali njihove zgodbe, mar ne? Pozitivne lastnosti ponavadi ostanejo spregledane in zavetiščarji ostanjo “ožigosani” z tisto eno napakico ali napako, čez katero morebitni interesent za posvojitev očitno ne more. Resnično škoda je, ker gre v vsakem primeru za unikaten karakter psa, vsak ima svojo lastnost, ki ga izloči iz množice in prav vsak si zasluži svojega človeka.
Napisala Maja Kos
Več o Stripiju
Več o Roci
Več o Tarasu |
ilustracije: Vixi