Ester in Finn sta bila sprejeta, potem ko sta izzvala nekaj malega cirkusa. Vajeni takšnih cirkusov smo ju šli iskat, takoj ko je poklicala prijazna gospa in ostala z njima, da nista ušla.
 
Mlada pasja mama Ester in njen osem tednov star mladič Finn sta bila kot ''rit in srajca'', nerazdružljiva. Kakršnokoli ločevanje, čeprav čisto kratko, je izzvalo jok in stok. Finn je bil še majhen in mame se je trdno držal za krilo, Ester pa je ves svoj čas posvetila Finnovi vzgoji. Skupaj sta prevohala vogale, se lovila in igrala ter spoznavala svet, v katerem sta se znašla. Ester je šla brez Finna nerada celo na sprehod, in čeprav je na sprehodih prav uživala, ji ni bilo čisto prav, da se je odpravljala brez otroka'.
 
Minila sta kakšna dva meseca, ko je nastopil čas, da zaživita samostojno. Obupna žalost ob ločitvi je trajala le kak dan ali dva, potem pa sta nenadoma oba ugotovila, da jima tudi tako nič ne manjka. Ester se veselo druži z oskrbniki, drugimi psi in obožuje sprehode, Finn pa ... počne, kar počnejo pasji mladiči. Ko se srečata, se le na kratko povohata in tečeta vsak svojim ''opravkom'' naproti. Ester je prikupna mladenka, samozavestna, umirjena in učljiva, Finn pa je sicer nekoliko plašen, a vseeno razigran, poln energije in ljubek v svojem odraščanju. Oba potrebujeta in si zaslužita dober dom in nekoga, ki se bo ukvarjal z njima.
 
Kako sta se znašla v Ihanu sredi polja, bo ostala uganka. Nobenega klica zaskrbljenega skrbnika nismo prejeli, ki bi spraševal, ali smo kje opazili njegovo psico z mladičem, nobenega oglasa zasledili in nihče ju ni z obširno akcijo iskal po spletu. Veliko bolj verjetno kot to, da sta se izgubila, je to, da ju je nekdo enostavno odpeljal dovolj daleč, da nista vedela, kako priti domov. Zagotovo se bomo potrudili, da ju takšna usoda ne doleti nikoli več, in z lahkoto si predstavljam javljanja mame in njenega sina, vsakega iz svojega doma - Ester z nasmeškom na sprehodu nekje med zelenjem, Finn pa sredi kakšne vragolije, vsak s svojo novo družino.
  
Ester je danes popolnoma pripravljena na novo življenje in zagotovo bo odlična družba svojemu novemu skrbniku. Finn vsak dan napreduje in zanj je še bolj nujno, da čim prej najde nov dom in nekoga, ki se bo posvetil njegovi vzgoji, da bo odrasel v prav tako krasnega psa, kot je njegova mama. Vsak dan se sprašujem, zakaj je tega treba. Zakaj se mlada psica z mladičem znajde na cesti in ni nikjer nikogar, ki bi karkoli vedel o njej? Kje je živela eno leto, da je nihče ne pogreša? Zakaj ljudje ne pazijo svojih gonečih se psic oziroma jih ne sterilizirajo, če si mladičev ne želijo? Zakaj si navlečejo odgovornosti, ki jih že v osnovi niso bili pripravljeni sprejeti? Vem, da nisem edina, ki se to sprašuje. Zelo verjetno bodo tudi odgovori na ta vprašanja ostali uganka. Energijo, ki bi šla v nič ob razbijanju glave ob teh vprašanjih, pa bomo raje usmerili v iskanje dobrih domov za krasne živali, kot sta Ester in Finn, čeprav nam tega sploh ne bi bilo treba početi, če bi vsak pometel samo pred svojim pragom.
Napisala Vixi
Več o Ester in Finnu |
ilustracije: Vixi