Nuti je svoje ime dobil po Nutelli, saj ji je na las podoben po videzu in karakterno. Zelo verjetno si delita vsaj katerega od sorodnikov, če ne že ravno matere ali očeta. Nutella je psička, ki je bila sprejeta na prvi dan leta 2010. Bila je prestrašena, branila se je vsega in svoj dom je, precej manj boječa kot ob sprejemu, našla šele po enem letu in nekaj mesecih. Nuti je bil, ravno tako kot Nutella, opažen v Medvodah, begal je naokoli in se ni pustil prijeti. Lakota ali morda gola radovednost je bila razlog, da se je ujel v živolovko. Na videz tako zelo prikupen se je vedel ravno nasprotno - prav nič prikupno. Besno in glasno je povedal svoje in hkrati dal vedeti, da se na smrt boji in nikakor ne razume situacije, v kateri se je znašel. Da je bila mera polna, se je v zavozlani in umazani dlaki skrivala ogromna bula pod vratom.
 
Za Nutijem je nekaj več kot mesec dni v zavetišču. Ves čas lepo napreduje. Še vedno je izjemno nezaupljiv do tujcev, a ga to ne odvrne popolnoma od druženja z ljudmi. Ob prijaznem prigovarjanju previdno pride s svojim ljubkim črnim smrčkom preverit, kdo si in kakšni so tvoji nameni. Ko ugotovi, da mu nočeš nič žalega, svojo kuštravo bučko z veseljem prepusti čohljanju, a vseeno budno opreza za vsakim tvojim gibom.
Bula pod vratom je že pol manjša, izkazalo se je, da je le gnojna bula in bo slej ko prej izginila. Nevarna ni, boli ga ne več in ta trenutek je bolj 'lepotna pomanjkljivost' kot kaj drugega, če pri tako ljubkem skuštranem psičku sploh lahko govorimo o kakšnih pomanjkljivo.
.  
Razen tega, da se Nuti boji neznanih ljudi, je popolnoma neproblematičen. Super se razume s psi, tudi mačke se mu zdijo dobra družba. Ko se bo enkrat navadil in navezal na svojega človeka, mu bo več kot zvest spremljevalec. Zaradi svojih posebnosti potrebuje nekoga z nekaj izkušnjami. Nekoga, ki ga bo imel brezkompromisno pod nadzorom in njegove vzgoje ne bo prepustil naključju. Nekoga, ki se bo, čeprav je tako videti na prvi pogled, zelo zavedal, da Nuti ni luštna igrača, ampak pes s kar nekaj svojimi muhami in potrebami. Vsekakor nekoga, ki se bo z veseljem ukvarjal z njim in ga imel preveč rad, da bi še kdaj dovolil, da bi bil Nuti spet zanemarjen in lačen potepuh.
 
Upam, da bo Nutiju takšnega lastnika in z njim nov dom uspelo najti hitreje kot v dolgem letu in bo lahko napredoval še hitreje, ko bo imel lastnika samo zase. Tako kot Nutella je tudi on še mlad, vse življenje ima še pred sabo in s tem dovolj časa, da v miru ugotovi, da ljudje nismo nujno samo slaba izkušnja. Verjetno bi morala na tem mestu povedati skrbnikom vseh bivših horjulčkov, za katere je res slabo kazalo, a so na koncu le našli svoje domove, ne katerekoli domove, ampak čudovite, odgovorne ljubeče domove, kako hvaležni smo jim ljudje, ki se trudimo za njih. Na koncu ob njihovih zgodbah vedno spoznamo ravno to - da ljudje nismo vedno samo slaba izkušnja.
Napisala Vixi
Več o Nutiju |
ilustracije: Vixi