Konec leta 2005 nam je Božiček med drugim prinesel tudi mačkona, ki so mu bile dobesedno štete zadnje ure na tem svetu...
Povsem obnemoglega so ga le dober teden pred koncem leta našli trije mladoletniki, ko se je skrival med nekimi kantami za smeti, bežati sploh ni mogel več. Vedno nas vzradosti, ko nekdo pokaže skrb za kakšno brezdomno žival, če pa kaj takega doživimo s strani odraščajoče mladine, ki je nemalokrat zaradi svoje domnevne brezbrižnosti deležna precejšnih kritik, pa se nam zazdi, da na tem svetu upanje vendarle še obstaja.
Star cca pol leta, nekdaj bel, dehidriran, močno podhranjen, podhlajen in s takim vnetjem gornjih dihalnih poti, da oči niti odpreti ni mogel. Kihal je in smrkal, da ga je bilo potrebno stalno brisati in zaradi vse to mokrote se ga je prijelo ime "Rainman".
 
Intenzivno zdravljenje je kar hitro pokazalo prve rezultate, saj se mu je povrnil apetit, izboljšala prebava, vnetje oči se je počasi umirjalo, ob nežnem dotiku roke je znal prav pošteno zapresti...
   
Nekdaj umazana, suha in nezdrava dlaka je počasi postajala mehkejša, svetlejša in na otip kakor svila...
Vsem, ki smo ga poznali od začetka, nam je vedno znova jemalo sapo, saj je bil vsakič bolj bel, bolj zdrav in bolj pravemu prijaznemu mačku podoben.
 
Doma mu ni bilo tako enostavno najti, saj je BELA barva precej iskana med takoimenovanimi "ljubitelji" mačk, ki pa nikakor niso izpolnjevali vseh pogojev za njegovo posvojitev. Končno pa se je oglasilo pravo dekle, ki je Rainmanu ponudilo svoj dom, toplo naročje in srce. Zanj se je začelo novo, varno in lepo življenje, daleč daleč stran od mrzle teme pod kanto za smeti.
Srečno, mačkon!
Katarina
Več informacij
|