Ko je bil najden, je bil izjemno plašen. Bežal je pred ljudmi in dolgo si ni pustil blizu. Najditeljici sta potrebovali več dni, da sta mu lahko prišli bliže in šele takrat sta spoznali, da nima zadnje levo noge! Rana, malo nad kolenom, ni krvavela, pregled pa je pokazal, da je poškodba stara vsaj nekaj dni, morda teden ali celo dva in da gre za čist, gladek rez.... nekaj, kar je verjetno s pravim pripomočkom sposobna narediti le človeška roka.
Kuža je na srečo prišel v našo oskrbo, kjer smo boleča razmišljanja in ugibanja, kdo, s čim, ZAKAJ?? potisnili stran, skrili v podzavest. Naša naloga je bila, da kužku oskrbimo rano, ga okrepimo, poredimo (bil je suh ko "pajek") in prepričamo, da je življenje lepo.
Z ustreznim kirurškim posegom so mu oskrbeli rano, ter ga ob tem tudi kastrirali.
 
S pomočjo številnih donacij smo zbrali potrebna sredstva, ljudje so pokazali, da jim ni vseeno!
Potem pa je trajalo nekaj dni, da je Zmago ugotovil, da lahko mirno in globoko spi, da ima dovolj hrane, da mu nihče nič hudega noče in da ga imajo vsi pravzaprav radi, saj se je vsem prikupil s svojim medenim pogledom in repkom, ki je že kazal znake veselja. In okrevanje pri zadovoljnem psu seveda hitro obrodi sadove. Bolečina je po nekaj dneh začela popuščati in Zmago se je začel vesti svojim letom primerno - psi pri enem letu so namreč še pravi otroci in tudi Zmago se je sprostil in se začel igrati : rad se je ubadal z igračkami, se podil naokrog s pasjimi prijateljčki in tisti, ki smo imeli to igro večkrat priložnost opazovati, smo vedno znova zadrževali dih, saj smo podzavestno pričakovali, da bo ravno pri igri zaradi manjkajoče noge prikrajšan, da bo padal, se spotikal..... Kako smo se ušteli - tekal je gor in dol, skakal, preskakoval ovire, spreminjal smeri in se zraven dobesedno smejal. Kakšna manjkajoča noga, kaj je sploh to? To je življenje!
 
To je bil krasen začetek konca, zaključek pa se je pokazal presenetljivo kmalu, saj praksa žal kaže, da fizično hendikepirane živalice (po krivici) težje najdejo svoj dom. Kmalu se je namreč javila družina, ki je njegovo zgodbo zasledila na enem od forumov. In srečanje je pokazalo to, kar smo prej le slutili - to so NJEGOVI ljudje, pri njih bo varen in zadovoljen do konca svojih dni. Občasno se javijo s kakim veselim stavkom ali prikupno fotografijo, nam pa se od sreče orosijo oči...
 
Vedno pa smo vsi veseli njegovega obiska.
Katarina
Več informacij
Zmago se javlja iz novega doma
|